"Pri plastični kirurgiji dobrih posegov ne vidiš, slabe pa opaziš takoj"

"Jasna komunikacija med plastičnim kirurgom in estetskim pacientom je izrednega pomena, še bistveno pomembnejša kot pri drugih tipih kirurgije," je ob predstavitvi novosti, opreme za 3D-simulacijo rezultatov estetskih posegov, povedal Andrej Repež, ki s kolegom Petrom Zormanom vodi kliniko za estetsko kirurgijo Zorman-Repež.

Če ima pacient drugačna oziroma napačna pričakovanja, poseg ne more biti uspešen "Razumeti pričakovanja in motive pacienta je prav tako pomembno kot uspešno opraviti kirurški poseg. Tudi vrhunsko opravljen poseg, pri katerem so rezultati kirurško gledano sicer odlični, lahko včasih zgreši cilj pacient, ki je imel drugačna pričakovanja," je pojasnil Repež.

Pacientom rezultate, ki naj bi jih dal estetski poseg, najpogosteje ponazarjajo s skicami in fotografijami podobnih primerov. "Pred povečavo dojk si recimo lahko pomagamo s kakšnimi zunanjimi vsadki, na fotografijah dorišemo ali brišemo dele nosu in podobno. A vsak človek je drugačen, zato so te informacije vedno pomanjkljive," je dejal Repež.

Zato so v plastični kirurgiji vse bolj priljubljene simulacije rezultatov, kakršno uporabljajo tudi v kliniki Zorman-Repež. Z mobilnim skenerjem posnamejo izbrani del telesa z različnih zornih kotov, nato se tridimenzionalna slika pacientovega telesa prikaže na zaslonu, s simulacijo predvidenega posega pa prikažejo pričakovani rezultat.

Pri povečavi dojk, na primer, imajo pacientke na posvetu v glavi pogosto določeno velikost, nato pa pri simulaciji ugotovijo, da njihovemu telesu ta ne ustreza. "Na spletu recimo gledajo fotografije dojk, ob njih piše, da gre za 400-mililitrske vsadke, in potem s to številko pridejo k nam. A takšen vsadek je lahko na njihovem telesu videti povsem drugače," je pojasnil Repež. "Midva se zato sploh ne marava pogovarjati o številkah."

Računalniška simulacija vsekakor ni nadomestilo za pogovor s pacientom, še poudarjata kirurga. Še vedno je treba vzeti v obzir na primer življenjski slog pacienta, da bo lahko s spremembo, ki si jo želi, brez težav živel. Pri dojkah, na primer, kirurga pacientki dasta neko okno velikosti, znotraj katerih je po njunem mnenju poseg primeren oziroma varen. Končna izbira je seveda na strani pacientke.

Slovenke so pri velikosti vsadkov precej zadržane "Pri nas so ženske v primerjavi z ženskami iz drugih držav glede velikosti dojk kar konservativne in se praviloma odločajo za nekoliko manjše vsadke. Po operaciji pa so dojke nekoliko otekle, večje so za kakšnih 20 odstotkov in pacientke se kar navadijo na to spremembo. Ko oteklina uplahne, pa so kar nekoliko razočarane," je povedal Repež.

Med pacienti je vse več moških Posegi na dojkah so najpogostejši operativni posegi, ki jih opravljata, na splošno pa je največ minimalno invazivnih posegov, torej botoks in polnila. "Zanimivo je, da je med našimi pacienti približno 80 odstotkov žensk in 20 odstotkov moških, kar je relativno visok delež moških," je dejal Zorman. "Pri moških je recimo eden najpogostejših posegov korekcija prsnega koša, sledijo korekcije nosu, liposukcija …"

Slovenija, otok med državami, kjer je plastična kirurgija zelo priljubljena "Težko bi rekel, da v Sloveniji zanimanje za estetske operacije skokovito narašča," je zanimanje Slovenk in Slovencev za estetske operacije povzel Repež. "Smo pravzaprav nekakšen otok med državami, v katerih je estetska kirurgija zelo priljubljena, do nje smo precej zadržani. Ne govorim, da je to slabo, tako pač je. Pri plastični kirurgiji je nerodno to, da dobrih posegov ne vidiš oziroma ne veš, da so bili narejeni. Slabe pa opaziš takoj. In seveda to ogromno ljudi odvrne."