Za bralno značko posodobljeno delo Noordunga o vesolju

Knjiga vsebuje izbor odlomkov iz dela Hermana Potočnika Noordunga Problem vožnje po vesolju, ki ga je naredil Miha Mohor z znanstvenikoma Markom Bavdažem in Dušanom Pečnikom. Mohor in Bavdaž sta danes knjigo tudi predstavila. Knjiga, ki je izšla pri Založbi Rokus Klett, poskuša odgovoriti na vprašanje, "kdo je ta čudni Noordnung, ki je predstavljen na odrskih deskah, pa vendar še ni zasidran v naši zavesti," je na današnji predstavitvi dejal Mohor. Problem vožnje po vesolju - raketni motor (1928) Hermana Potočnika Noordunga, katerega življenje in delo je pod režisersko taktirko Dragana Živadinova doživelo več odrskih uprizoritev, velja za eno ključnih del pionirske astronavtike.

Delo dobilo naslov po psevdonimu Noordung.doc vsebuje odlomke iz Noordungove knjige, spremno študijo Sandija Sitarja, nekaj korespondence med znanstveniki ter prikupne ilustracije Iztoka Sitarja in ilustracijo Potočnikove postaje Simona Zajca. Delo je dobilo naslov po psevdonimu, s katerim se je Herman Potočnik leta 1928 podpisal pod takrat zelo vizionarsko knjigo.

Priprave na projekt, ki ga bodo izpeljali leta 2025 Delo Potočnika, izumitelja geostacionarnega umetnega satelita, je predstavil tudi znanstvenik slovenskega rodu Bavdaž, ki je že 20 let zaposlen v Evropski vesoljski agenciji (ESA) na Nizozemskem, kjer je bil lani imenovan za za višjega svetovalca. Kot je povedal, se v agenciji trenutno pripravljajo na projekt, ki ga bodo izpeljali v letu 2025, za kar potrebujejo tehnologijo, ki je danes še ne poznamo. Poudaril je, da jim največje težave pri delu - kar vidi kot izziv - povzročajo velike energije, visoke temperature in (vesoljske) razdalje.

Povedal je, da med naloge Evropske vesoljske agencije sodi tudi povezovanje z industrijo, kar je po njegovih besedah pripomoglo k temu, "da se je Evropa postavila na vodilni položaj tehnološkega napredka in vesoljske znanosti". Po njegovih besedah ima večina Evropejcev napačno predstavo, da ima vodilno vlogo pri izstreljevanju satelitov NASA. Poudaril je, da ima Evropa danes eno najuspešnejših raket, ki jo za svoje satelite uporabljajo tudi Američani in da raziskuje vesolje z največjimi teleskopi.

Letos leto astronomije Izrazil je upanje, da se bo tudi Slovenija kmalu pridružila Evropski vesoljski agenciji, saj se je k temu že zavezala. Trenutno v vesoljski agenciji deluje 18 držav. Spomnil je, da je letos leto astronomije, saj mineva 400 let od izdelave prvega teleskopa, ki ga je naredil Galileo Galilei. Tega je sicer po besedah Bavdaža naredil že Hans Lippershey leto dni prej.