Vitomil Zupan je v romanih povedal več, kot si o njem upamo povedati sami

Stota obletnica rojstva Vitomila Zupana je poleg monografije Ifigenije Simonović prinesla tudi dokumentarec, v katerem o Zupanu govorijo njegovi prijatelji, sinova, vnukinja, pa tudi nekdanje ljubimke in tisti, ki ga poznajo predvsem prek njegovih del in anekdot. O Vitomilu Zupanu je malo vizualnega materiala, nam je po predpremieri v Kinoteki povedal režiser Janez Burger, zaradi česar se je moral zanesti na pripovedovalce in pripovedovalke. Nekaj posnetkov Zupana namreč vidimo le ob koncu, a so slikovite pripovedi nastopajočih dovolj, da posnetkov Zupana ob koncu morda sploh ne bi potrebovali.

Dokumentarec išče Zupanovo podob prek podob drugih "V literaturo Vitomila Zupana sem se zaljubil že v gimnaziji, ko sem prebiral njegove romane, in zame je on najpomembnejši slovenski pisatelj, pa tudi med svetovnimi je meni eden najbolj dragih," pravi Burger, ki treme pri snemanju filma o legendi, kakršna je Zupan, ni imel. "Bilo mi je predvsem v veliko veselje, pa tudi v čast." Zupanovo življenje je bilo skoraj tako spektakularno kot njegova fikcija, bil je pomemben del književnega, pa tudi družabnega in kulturnega življenja, o čemer pričajo sočne zgodbe v dokumentarcu.

Zupana bo težko preseči V filmu se tako zvrstijo anekdote iz Zupanovega življenja, od "šale", da je prihajajo Rusi in da je komunistični vrh odstopil, zaradi česar je pristal v zaporu, prek njegovih incidentov s pištolo, ki je po besedah Ifigenije Zagoričnik Simonović vedno pomenila tisto zadnjo možnost, do njegovih spolnih podvigov, ki jih v filmu opisujejo predvsem (navdušeni) moški. Boris Cavazza tako poroča o trojčku med njegovim nekdanjim dekletom, njeno prijateljico in Zupanom, Božo Dimnik pa o tem, kako Zupan, ko je obljubljal, da bo s seboj pripeljal nekaj deklet, s tem ni mislil dveh ali treh, temveč 15.

Zupan je bil tudi zunaj literarnih krogov legenda, menda so od njegove lepote omedlevale vse gospe na promenadi, kar bi lahko povedali tudi s klišejem, da so si vsi moški želeli biti on in da so si vse ženske želele biti z njim. Tudi Boris Cavazza, če bi bil ženska.

V filmu ni bilo cenzure Na vprašanje, ali je pri montaži kdaj tehtal, da določenih izjav pripovedovalcev in pripovedovalk zaradi njihove odkritosti ne bi vključil v film, Burger odgovarja: "Če bereš njegove knjige, so te tako neposredne, da si ti ljudje niti niso upali vsega povedati, vsega, kar je Zupan napisal sam, kar je o njem znanega in kar je o njem napisano. Zato sploh nisem razmišljal, da česa ne bi objavil, še več bi objavil, če bi povedali."

Za film se tako zdi, da ponuja vsaj delen vpogled v Zupanovo življenje, tudi prek interpretacij del, njegovega položaja v slovenski književnosti in tudi družinskega ozadja, zaradi katerega je bil Zupan po besedah Janka Kosa obseden z mitom moškosti. Po mnenju Marcela Štefančiča, jr. je šel Zupan v svojem "resničnem" življenju tako daleč, da ga je skoraj nemogoče preseči, a njegovo življenje je bilo tako noro, da je bilo že dobra fikcija, in po tej logiki so tudi njegovi romani serija avtobiografij.

Dokumentarni film, ki je nastal ob stoletnici rojstva Vitomila Zupana, si bo v torek zvečer mogoče ogledati na TV Slovenija.