Varuh v rži praznuje 63 let

Roman Varuh v rži je prvič izšel leta 1951 in v trenutku začaral bralce. Glavni junak Holden Caulfield je bil razglašen za glas generacije, avtor romana J. D. Salinger pa je postal ena od najbolj skrivnostnih oseb književnega sveta, saj se je do konca svojega življenja skrival pred očmi javnosti. Čeprav naj bi ves čas pisal, po letu 1963 ni izdal nobene knjige več.

Vsak dan prodajo 685 izvodov Varuha v rži so do danes prodali v več kot 65 milijonov izvodih. Vsako leto prodajo okoli 250 tisoč izvodov, kar je skoraj 685 izvodov na dan. Glavni junak Holden Caulfield se je v Salingerjevih kratkih zgodbah začel pojavljati že leta 1941, torej kar deset let pred izidom romana. Prvo kratko zgodbo s Holdnom, Slight Rebellion Off Madison, je Salinger namreč prodal reviji The New Yorker leta 1941, a je do decembra 1946 zaradi druge svetovne vojne niso želeli objaviti. Leto prej je v reviji Collier's izšla zgodba I'm Crazy, ki je bila pozneje vključena v roman.

Varuh v rži je ena od največkrat prepovedanih knjig v ZDA Roman je že od samega izida buril duhove. V nekaterih šolah v ZDA so roman celo prepovedali zaradi kletvic in nemoralnih dejanj glavnega junaka. Leta 1957 so cariniki v Avstraliji zaplenili pošiljko romana, ki jo je ameriški veleposlanik v Avstraliji tamkajšnji vladi poslal kot darilo. Roman so pozneje prodajali, a avstralske oblasti so vztrajale, da je knjiga neprimerna za mladino. Med letoma 1961 in 1982 je bil roman med največkrat prepovedanimi knjigami v ameriških knjižnicah in srednjih šolah, a tudi največkrat poučevan v šolah. Kot obvezno čtivo ga berejo tudi slovenski srednješolci.

785 kletvic in drugih nemoralnih tem Knjigi so poleg nemoralnosti in kletvic (teh naj bi bilo v knjigi 785, od tega 245-krat beseda prekleto) očitali še, da je del komunistične zarote, da je preveč uporniška, da opisuje seks pred poroko, zlorabo alkohola in prostitucijo ter da se preveč osredotoča na negativne aktivnosti.

Vsaka dobra teorija zarote vključuje Varuha v rži Slovesu knjige ni pomagala niti izjava Marka Davida Chapmana, morilca Johna Lennona, ki je Varuha v rži bral ravno v času, ko so ga aretirati. V izjavi za policijo je dejal, da je njegova osebnost v večji meri sestavljena iz Holdna Caulfielda, z delčki Satana. Policija je izvod romana našla tudi v stanovanju Johna Hinckleyja ml., potem ko je leta 1981 streljal na Ronalda Reagana.

Lik, ki ga v filmu Teorija zarote igra Mel Gibson, kupi roman Varuh v rži vsakič, ko ga vidi v trgovini. Roman ves čas povezujejo z različnimi teorijami zarote, po katerih naj bi Varuh v rži vključeval sprožilce, ki "šolane morilce" pripravijo do tega, da ubijajo.

Varuha v rži je pred izidom s seboj nosil tudi Salinger. Leta 1944, ko je služil v ameriški vojski, je med izkrcanjem v Normandiji s seboj nosil šest poglavij knjige.

Salinger filmske priredbe nikoli ni dovolil

Filmskih priredb se je Salinger ves čas otepal, in čeprav so roman na platno želele postaviti hollywoodske legende, kot so Samuel Goldwyn, Jack Nicholson, Marlon Brando, Harvey Weinstein, Billy Wilder, Steven Spielberg in Leonardo DiCaprio, se Salinger oziroma njegovi odvetniki niso vdali.

Filmske priredbe njegovih del so bile prepovedane, so pa številni filmski ustvarjalci posneli filme, ki spominjajo na roman. Med njimi sta tudi filma Bohemski dnevi (Igby Goes Down) in Charliejev svet (The Perks of Being a Wallflower). Po Salingerjevi smrti se obetajo nove izdaje Upanje sicer ostaja, v pismu, ki ga je Salinger napisal leta 1957, je namreč omenil, da je filmski priredbi naklonjen le, če bo ta nastala po njegovi smrti. Tako bi svojim potomcem zapustil dovolj denarja za preživetje, sam pa (k sreči) ne bi mogel videti filma, za katerega je bil ves čas prepričan, da bi bil obupen.

S Salingerjevo smrtjo leta 2010 se je odprla tudi možnost, da bomo lahko prebrali še kakšno Salingerjevo delo. Po nekaterih podatkih naj bi že prihodnje leto lahko brali nadaljevanje Varuha v rži.