"Tudi zaporniki lahko razvijajo svoje talente"

Kako ocenjujete kulturno bero v Sloveniji? V katerih kulturnih hramih se najpogosteje zadržujete? Osebno mislim, da imamo v Sloveniji veliko kulturne ponudbe, da pravzaprav vsak za sebe najde tisto, kar želi oziroma kar ocenjuje, da potrebuje za svoje življenje. Sam se največkrat odpravim na koncertne prireditve – lahko rečem, da različnih oblik in zasedb. Katero kulturno prireditev ste obiskali nazadnje in kakšen vtis je napravila na vas? Nazadnje sem bil navzoč na slovesnosti ob dnevu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer je bilo mogoče uživati ob nekaj kulturnih točkah. Vsebinsko so bile vse naravnane kot spodbuda zaporskemu osebju. Kultura mi pomeni pomembno vsebino človekovega ustvarjanja, ki napolni posameznika tudi takrat, ko se počuti izpraznjenega in utrujenega. Prav ta vtis sem dobil tudi na omenjeni slovesnosti. Katera je vaša najljubša knjiga in zakaj? Nimam najljubše knjige. Obstaja pa kar nekaj knjig, ki jih z veseljem vzamem v roke in preberem kakšno stran. Tukaj ne mislim samo na knjige z duhovno vsebino, sem sodi tudi strokovna literatura, pa tudi knjige, ki vsebujejo krajše motivacijske zgodbe za vsakdanje življenje. V svoji mladosti sem zelo rad prebiral knjigo Mali princ – s posebnim namenom, ker me je močno nagovorilo, da to v prvi vrsti ni knjiga, posvečena otrokom, ampak odraslemu človeku. Kot je avtor zapisal v posvetilu – vsi odrasli so bili enkrat otroci, ampak se jih malo od njih tega spominja. V spodbudo mi je predvsem to, da se učim v sebi odkrivati "otroško" dimenzijo – spontanost, iskrenost in živost. Kateri film ste si nazadnje pogledali in kakšen vtis je napravil na vas? Zadnji film, ki sem si ga ogledal, je bil Črni labod. Vsebina filma me je spodbudila k razmišljanju, kako smo danes lahko ljudje pod pritiski na različnih področjih življenja: doma, v službi, med prijatelji … skupno pa nam je lahko, da želimo biti uresničeni, napredovati v življenju in konec koncev biti sprejeti. Žal lahko vsak pri tem pozabi sam nase, na svoje duhovno in telesno zdravje. Kateri glasbeni album ste nazadnje kupili, dobili v dar ali presneli? V dar sem dobil dva albuma: Boštjan Narat – Strah je odveč in najnovejši album Katalene – Noč čarovnic. Kako je za kulturo poskrbljeno v zaporih? Kakšne so vaše izkušnje? Velikokrat je povezano in tudi prepuščeno pobudi posameznika, pa naj gre za zapornika ali pa delavca v zaporu, ki organizira neko prireditev. Verjamem, da bi se dalo na področju kulture in kulturnega ustvarjanja še marsikaj storiti. To ne pomeni, da se s tem izvabi odzive ljudi, ki so izven zapora, češ da se jim v zaporu odlično godi. Pomembno se mi zdi, da je področje kulture tisto izražanje, ki človeka spodbuja, da raste v svoji dimenziji oziroma da izraža svoje čutenje in doživljanje samega sebe. Ali se zaporniki lahko kulturno udejstvujejo? V zaporih se prav tako išče in ustvarja poti kulture na različne načine. Zaporniki marsikje prek prostočasnih aktivnosti, delovne terapije in različnih delavnic ustvarjajo in s tem razvijajo svoje talente. Ta spekter je resnično zelo širok. Ali se je v slovenskih zaporih ustanovila kakšna kulturno-umetniška skupina? Poznate kakšen njihov projekt? Tudi v zaporih se najde kakšno skupinico, ki ustvarja s prepevanjem, gledališkim igranjem ali drugim umetniškim ustvarjanjem. Zelo aktivni so predvsem v našem največjem zaporu na Dobu in prav tako v ženskem zaporu na Igu.