Stripburger: za stripovske voajerje in sladokusce

Pred kratkim je pri Stripburgerju izšel prevod legende sodobnega avtorskega stripa Kanadčanke Julie Doucet z naslovom Moj newyorški dnevnik. Prevajalec stripa Bojan Albahari, ki je tudi v uredniškem odboru zbirke Ambasada Strip, kjer je med preostalimi klasiki sodobnega avtorskega stripa izšel tudi omenjeni stripovski dnevnik, pravi, da je bilo “tako kot branje zabavno tudi prevajanje“.

Moj newyorški dnevnik, za katerega je avtorica leta 2000 prejela tudi nagrado firecracker, je njeno prvo daljše delo. V njem popisuje svoje zgode in nezgode v ameriškem velemestu, kamor se je po koncu študija iz Montreala preselila k fantu. In kot se za dobre stripovske avtorje spodobi, kot izpostavlja Aldohar, je Julie Doucer delo zastavila avtobiografsko.

“Doucetova nam skozi stripovski dnevnik svojega bivanja v New Yorku razgrne svoje življenje v tistem obdobju, in to včasih prav boleče,“ so med drugim zapisali v predstavitvi. S podrobnostmi boemskega življenja ne skopari, odkrito pripoveduje o odraščanju, študiju in spoznavanju moških. Stripovski voajerji bodo tako lahko “cedili sline nad vsebino njenega razgaljanja, poznavalci pa bodo cenili njen prepoznaven slog in način, kako je ustripila relativno pomemben izsek svojega življenja. Povedano po joycevsko, gre za zanimiv stripovski 'umetnikov mladostni portret.'“

Avtoričino delo, kot poudarja glavna in odgovorna urednica Katerina Mirović, med drugim odlikuje izredno dovršeno risarsko delo, polno detajlov. Ravno zaradi tega razloga so se pri Stripburgerju odločili, da ga izdajo v večjem formatu, kot je v izvirniku. Pri nastajanju prevoda je odgovorna urednica omenila še črkopisko prevoda Katjo Kastelic, ki je tudi pri tem delu izkazala svojo veščost. Pisava je eden od pomembnih grafičnih elementov stripa, pojasnjuje Katerina Mirović, zato je sledenje izvirniku tudi na tej ravni pri prevodih avtorskih stripov izrednega pomena. Včasih so to počeli ročno, danes na dva načina. Za osrednje besedilo črkopisci izdelajo poseben računalniški font, ki ima za posamezno črko tudi do sedem različic, posnema razmike med znaki in podobno. V primerih, ko se besede pojavljajo na risbi, pa mora oblikovalec črkovnih vrst to narediti na roke.

Čeprav je Stripburger v prvi vrsti namenjen odraslim bralcem, skozi svoje projekte in izdaje naslavljajo tudi mlajše. V zbirki Minimundus je ravno izšel strip risarja Mateja De Cecca in scenarista Boštjana Gorenca – Pižame z naslovom Pilko in Čopka v Narobiji. Strip, ki sta ga avtorja pred štirimi leti ustvarila za revijo Pil, sicer ni nov, a je zdaj zaživel tudi v knjižni obliki.

Podobna zgodba je tudi s stripom Matjaža Schmidta z naslovom Obisk s planeta Beta, ki je prav tako namenjen otrokom in je v zaokroženi obliki pri Stripburgerju ravno izšel. Gre za izbor dveh stripovskih del avtorja, ki sta nastala pred leti. Enostranske zgodbe iz zbirke Radovan s planeta Beta so izšle že leta 1987, drugi del knjige, Erlšpik s planeta Beta, pa je pred leti po delih izhajal v reviji Ciciban.

Živel Strip!

Živel Strip! Je prav tako namenjen mlajšemu občinstvu. Gre za natečaj, v katerem s stripi in animiranimi filmi sodelujejo otroci osnovnih in srednjih šol. Letos so tako prejeli 350 stripov in pet animiranih filmov. Naslednji petek, 20. aprila, bodo v Galeriji Kresija podelili nagrade ter odprli razstavo del udeležencev natečaja, v Trubarjevi hiši literature pa bodo predvajali prispele animirane filme.

Uredniki stripovskih del napovedujejo še marsikatero novost, pred vrati je spomladanska 57. številka revije, v pripravi delo Marka Kocipra in Vinka Möderndorferja z naslovom Sveta jeza – pridiga. Konec leta pa lahko pričakujemo tudi antologijo na temo dela – avtorji se bodo opredeljevali do različnih oblik dela, od prekernega, plačanega in neplačanega dela do nedela in dela skozi starost in spol ter podobno.

V sodelovanju z založbo ZRC SAZU pripravljajo tudi prevod romana v stripu staroste francoske stripovske scene Jacquesa Tardija z naslovom Vojna v jarkih. Gre sicer za fiktivno protivojno delo, ki pa sloni na zgodovinskih referencah prve svetovne vojne. Avtor je poleg svojega natančnega zgodovinskega poznavanja snov za zgodbo črpal iz spominov svojega dedka, ki je bil v teh bojih udeležen.

Pričujoče delo je šesti stripovski projekt ZRC SAZU, pojasnjuje Ciril Oberstar iz znanstvene založbe. Vojna v jarkih bo prvi med stripi založbe, ki ne bo slonel na neposrednih biografskih in zgodovinskih dejstvih, tako kot je to očitno pri drugih, ampak gre predvsem za fikcijo s trdnimi zgodovinskimi referencami. Znanstveno in zgodovinsko utemeljenost stripa potrjuje tudi njegov seznam bibliografije in filmografije, še poudarja Oberstar.