Stoletna zgodovina lutk je svoj prostor dobila na Ljubljanskem gradu

Peta stalna postavitev na Ljubljanskem gradu je od danes zvečer naprej razstava slovenskih lutk z naslovom Podobe slovenske lutkovne umetnosti, 1910–1990, ki sta jo pripravili lutkarica Ajda Roos in umetnostna zgodovinarka Nadja Ocepek.

Razstava na 362 kvadratnih metrih prek lutk, fotografij in interaktivnih prikazov obiskovalcem in obiskovalkam, še posebej tistim mlajšim, omogoča vpogled v stoletno zgodovino lutkarstva na Slovenskem, ob kateri je direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan zapisal, da dokazuje, "da smo omikani ljudje s tradicijo in občutkom za lepo ter da imamo v naši deželi že vsaj 100 let radi otroke".

Po besedah direktorice Ljubljanskega gradu Mateje Avbelj Valentan so projektu na gradu uredili 1.186 kvadratnih metrov površin. Prvi stik z muzejem bodo obiskovalci in obiskovalke dobili že na Krekovem trgu pri vzpenjači, kjer jih pozdravi prva od številnih lutk bobnarjev Silvana Omerzuja, ki deluje na senzor in začne bobnati, ko se ji kdo približa. Lutke nato obiskovalce in obiskovalce vodijo po labirintu gradu do samega muzeja, ki bo odprt 365 dni na leto, vstopnina za stalno postavitev pa je vključena v grajsko vstopnico in znaša 7,5 evra za odrasle.

Kot je dodal Korenčan, gre za nove vsebine, ki komplementarno zaokrožujejo proces obnove ljubljanskega gradu. Sredstva so zagotovili Mestna občina Ljubljana, in sicer 1.098.616,99 evra, Evropski sklad za regionalni razvoj je prispeval 1.527.075,10 evra, 269.483,84 pa ministrstvo za kulturo.

Po besedah Korenčana ne gre samo za muzej ljubljanskega lutkovnega gledališča, temveč za muzej vseh lutkarjev oziroma lutkarstva na Slovenskem. Poleg razstav bo namreč na gradu tudi grajsko gledališče, v katerem bodo uprizarjali zgodovinske rekonstrukcije lutkovnih predstav.

Kot je na vodenju razstave, ki so si jo danes skupaj z novinarji in novinarkami ogledali tudi malčki iz vrtca Miškolin, povedala Ajda Roos, ni naključje, da je razstava o zgodovini slovenskega lutkarstva postavljena ravno na Ljubljanskem gradu. "Leta 1910, ko se je slovensko lutkarstvo rodilo s predstavo Mrtvec v rdečem plašču, je njen avtor Milan Klemenčič živel prav na gradu."

Klemenčič je takrat v Malem marionetnem gledališču, ki ga je postavil kar v svoji dnevni sobi, uprizarjal predstave za prijatelje, te pa so takrat veljale za prave kulturne poslastice. Klemenčič je vse lutke izdelal sam, oblačila pa je sešila njegova žena Pepca.

Pregled lutkovne zgodovine pri nas od Klemenčičeve dnevne sobe sega prek Sokolskega lutkarstva, ki se je razvilo v okviru sokolskih telovadnih društev v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ročnih lutk Nika Kureta in partizanskega lutkovnega gledališča med letoma 1943 in 1945.

Leta 1948 je bilo ustanovljeno Mestno lutkovno gledališče, danes Lutkovno gledališče Ljubljana, ki je pod vodstvom Jožeta Pengova oblikovalo lastni izraz in tudi vpeljalo številne nove lutkovne tehnike. Iz tega obdobja je današnje mlade obiskovalce in obiskovalce najbolj navdušila Žogica marogica, pa tudi Zvezdica zaspanka.

Leta 1974 je bilo pri nas ustanovljeno drugo poklicno lutkovno gledališče, in sicer Lutkovno gledališče Maribor, v tem obdobju pa so lutke, kot so slavne Zverinice iz Rezije, zaživele tudi na televizijskih zaslonih. Sedemdeseta in osemdeseta so tudi sicer najpomembnejše obdobje v razvoju in modernizaciji slovenskega lutkarstva, poleg repertoarja za otroke pa se vse več pozornosti posveča tudi repertoarju za odrasle.

Iz tega obdobja so v muzeju slavne lutke Kralj Matjaž in Alenčica iz predstave Daneta Zajca, Mali princ, lutka iz predstave Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, ki je narejena po slikah Jožeta Tisnikarja, in pa seveda slavna Sapramiška, ki bo drugo leto praznovala 30 let.

Pobude, da bi obsežna zbirka slovenskega lutkarstva dobila ustrezen prostor, so bile aktualne že več kot 30 let, med prvimi pobudniki je bil takratni ravnatelj lutkovnega gledališča Ignacij Šunjić, danes zvečer pa se bodo z muzejem in razstavo, ki sta jo eno leto intenzivno pripravljali Ajda Roos in Nadja Ocepek, te želje tudi uresničile.