Spoznajte čarobnost tradicionalne japonske glasbe

Abonmajska sezona 2014/15 je prva sezona, ki jo je pripravila šefinja dirigentka Slovenske filharmonije Kanadčanka Keri-Lynn Wilson. Poslušalci drugega koncerta Modrega abonmaja bodo slišali dela Chaussona, Debussyja, Takemicuja in Ravela.

Pod taktirko dirigenta Frédérica Chaslina bomo tako prvič na odru Gallusove dvorane slišali simfonično pesnitev Viviane francoskega romantičnega skladatelja Ernesta E. Chaussona (1855–1899). Simfonično pesnitev Viviane, op. 5 je Chausson pisal od septembra do decembra 1882, potem ko ga je navdihnila zadnja Wagnerjeva opera Parsifal, ki so jo premierno uprizorili julija 1882 v bavarskem Bayreuthu. Chausson je pesnitev Viviane posvetil svoji takrat še bodoči ženi Jeanne Escudier.

Zven Daljnega vzhoda na zahodnem odru

Med novostmi, ki jih bomo poslušali 16. in 17. oktobra na drugem koncertu Modrega abonmaja Slovenske filharmonije, je tudi obsežna skladba Novembrski koraki japonskega avantgardista Toruja Takemicuja (1930–1996), ki je v 60. letih prejšnjega stoletja začel v svojih skladbah uporabljati tudi japonske tradicionalne inštrumente, celo sam se je začel učiti igranja na bivo, japonsko različico lutnje s kratkim vratom. Povojno glasbeno ustvarjanje na Japonskem se je namreč izogibalo tradicionalnim inštrumentom, saj so med drugim tudi Takemicuja preveč spominjali na vojno. Prav njegove kompozicije pa so v 20. stoletju odprle pot japonski glasbi na evropske koncertne odre. Toru Takemicu je tudi avtor glasbe za več kot sto celovečernih filmov.

Novembrske korake za bivo, šakuhači in orkester, ki jih bomo slišali na drugem koncertu Modrega abonmaja Slovenske filharmonije, je napisal leta 1967 v počastitev 125. obletnice Newyorške filharmonije. Priznal je, da je z veliko težavo združil inštrumente tako različnih glasbenih tradicij v eno delo. Tako je nastala skladba, ki ne staplja japonske in zahodne glasbene umetnosti, ampak poslušalcu ponuja vzporeden pogled v oba zelo različna svetova. Poslušalci prve izvedbe Novembrskih korakov so po premieri z vzkliki "Bravo!" napovedali več kot uspešno pot te kompozicije.

Džunko Handa, ki bo kot solistka na bivi nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije pri skladbi Novembrski koraki, je članica Japonskega združenja glasbenikov na bivi in Združenja skladateljev japonske tradicionalne glasbe. Novembrske korake je prvič izvedla leta 2005 v počastitev 75-letnice rojstva Toruja Takemicuja.

Tadaši Tadžima je mednarodno priznani glasbenik, ki je zvok starodavne japonske flavte, imenovane šakuhači (narejena iz bambusa), ponesel v Severno Ameriko, Evropo, Kitajsko in Avstralijo. Na drugem koncertu Modrega abonmaja boste torej imeli priložnost spoznati čarobnost tradicionalne japonske glasbe, ki jo je Takemicu prepletel z orkestrom zahodnih glasbenih odrov.

Ravelovi Plemeniti in sentimentalni valčki in Debussyjevo Morje

Pod taktirko francoskega skladatelja, pianista in dirigenta Frédérica Chaslina, sicer glasbenega direktorja Jeruzalemskega simfoničnega orkestra, bomo lahko uživali v Ravelovih Plemenitih in sentimentalnih valčkih ter v Debussyjevem Morju.

Glasba Mauricea Ravela (1875–1937), ki nam je sicer najbolj znan po skladbi Bolero, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenela v Plemenitih in sentimentalnih valčkih, suiti, ki je po strukturi sledila Schubertovim valčkom iz leta 1823. Na praizvedbi Ravelovih Plemenitih in sentimentalnih valčkov so ime skladatelja zamolčali, delo pa je takrat izzvalo tako proteste kot odobravanje občinstva.

Claude Debussy (1862–1918), ki je v veliki meri vplival na 12 let mlajšega Ravela, je napisal "tri simfonične skice" z naslovom Morje. To delo, ki ga občinstvo na začetku ni dobro sprejelo, a je sčasoma postalo eno od Debussyjevih najbolj izvajanih, ima tri stavke: Od zore do poldneva na morju, Igra valov in Pogovor vetra in morja. Čeprav sta Debussy in Ravel občudovala delo drug drugega, pa je Ravel nekoč dejal, da bi, če bi imel čas, Morje še enkrat napisal. Tako močno se je namreč razlikoval njun pristop k glasbi.