PRELISTANO: Zdravi in lepi z Danico Lovenjak (pa o godovnikih skozi leto)

Avtorica: Danica Lovenjak Založba: Založba Pivec Cena: 25 evrov

Popularna Danica, ki malce pretirano naličena na naslovnici zre v nedoločljivo daljavo, najprej po praktikarsko zapiše mesece in njih stara slovenska imena (saj veste kimavec, prosinec, gruden …) in doda nekaj odmrlih slovenskih meteoroloških rekov, recimo: Če prosinca grmi, slabo vreme preti. Da, grmenje prinaša dež. Ali pa: Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. Tudi s tem pregovorom se gre strinjati in še bolj drži decembrski rek: Če se zemlja pod snegom ne skrije, si zadosti ne spočije. V času Accuweather in ARSA smo že skoraj pozabili na ljudsko ugibanje. A Lovenjakova se ne ustavi in pri vsakem mesecu opiše še godovnike, najpomembnejšega mesečnega pa še posebej izpostavi, pri novembru, pardon, pri listopadu, je to, logično, sv. Martin, pri grudnu pa, jasno sv. Nikolaj oziroma Miklavž.

V naslednji fazi Lovenjakova pobrska po sodobnih medijih in se loti zdravilnih rastlin, za vsako bolezen palica, pardon, travica raste. Od ajde do žajblja. Danica vsaj na videz preveč površno opiše zdravilne rastline in rože ter jim v okvirčkih zapiše različne recepte za uporabo. Ponuja čaje, kopeli, tinkture, mazila, obkladke, kise, opiše rastline in v posebnem stolpcu zapiše še glavne bolezni, ki jih pozdravi predstavljena zel. Krompir, tako Danica, zdravi: pešanje spomina, sladkorno bolezen, oslabljen imunski sistem, tveganje rakavih obolenj, prebavne težave, krče prebavil, težave z želodčno kislino, vnetja, bolečine, zvišano telesno temperaturo, otekline in srbenje po pikih insektov. Noro, pa smo šele pri krompirju. Vseh zdravilnih rastlin v knjigi je skoraj 150 in zdravijo vse od kašlja do raka, čeprav ne piše, katerega, od vetrov ali zgage do slabokrvnosti v nosečnosti.

Danica je pogumna ženska, posadila je knjigo (škoda, da se korekture šumnikov oziroma strešic ni lotila bolj napadalno), na trg je poslala velikih 1500 izvodov in upajmo, da delo ne bo ostalo v skladiščih, če drugega ne, zato, da se zgodi še drevo in otrok ali kot se je v spremni besedi zapisalo magistrici Barbari Pance, urednici Slovenskih novic: "… v tišini notranjega jaza razvija misli in snuje ideje o svoji prihodnosti."