PRELISTANO: Jugoslavija, moja dežela

Avtor: Goran Vojnović Založba: Študentska založba Cena: 23,00 evra

Vojnovićev drugi roman se po neverjetno uspešnem prvencu Čefurji, raus še vedno ukvarja s priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, le da je tokrat njihovo vklapljanje v slovensko okolje drugotnega pomena. Iz šaljivega in razgibanega pripovedovalca se Vojnovićev avtorski glas v novem romanu spremeni v bolj komornega. Morda sprva nekoliko manj suvereno, pa vendar dovolj prepričljivo se spopada z bolečinami, ki jih je na prebivalcih predvsem Bosne in Srbije pustilo obdobje po slovenski osamosvojitvi.

Pripovedovalec Vladan Borojević, sin oficirja Jugoslovanske ljudske armade, po letih prepričanja, da je njegov oče mrtev, ugotovi, da ta še živi, vendar je vmes spremenil ime in sloves, saj se skriva kot vojni zločinec, ki ga pričakujejo v Haagu. Mladi Borojević, na katerem je kar naenkrat breme žrtev vojnih pobojev, se odpravi na pot, da bi našel zločinca, ki je bil nekoč njegov oče. Iskanje se spremeni v obujanje spominov na čase, ko se je že videl začetek konca tako Jugoslavije kot Borojevićeve oficirske družine, v mukotrpno odkrivanje dogodkov, o katerih se Vojnovićeva generacija v resnici ni imela priložnosti podučiti, zato je toliko razumljivejši nekoliko ambivalenten odnos pripovedovalca do zgodbe o razpadli družini, katere člane so ločili razpad skupne države, prekomanda in lokalni nacionalizmi.

Vojnovićev jezik ostaja bogat; opremljen z lokalnimi izrazi različnih področij, a še vedno dovolj koherenten, da z njimi ne pada iz ritma. Stopnjevanje pripovedi vzdržuje napetost, ki je ne porušijo pripovedovalčeve vrnitve v preteklost in meditacije, vse do pretresljivega, a ne presenetljivega vrha.