PRELISTANO: Homo domesticus

A ker sta, je njun zakon naenkrat vreden opisovanja.

Avtor: David Valdes Greenwood Naslov: Homo domesticus. Zapisi iz istospolnega zakona. Založba: Modrijan, 2012 Cena: 22,20 evrov

Slovenska javnost je sorazmerno naklonjena knjigam, ki prinašajo gejevske teme. No, z nekaj izjemami, seveda. Letos je vročino zakuhala kratka zgodba Ana ima dva očka, objavljena v Cicibanu, ki otrokom pripoveduje zgodbo o gejevski družini. Toda ves ta trušč je bil posledica razprave o družinskem zakoniku. Pred tem je popolnoma neopazno na književne police prišla slikanica In s Tango smo trije, ki podobno zgodbo pripoveduje o družni pingvinov: dva očka in otrok. Zdaj pa je ista založba izdala še knjigo Homo domesticus: zapisi iz istospolnega zakona. Napisal jo je David Valdes Greenwood, dramatik in kolumnist Boston Globa in Huffington Posta, kjer seveda piše o svojem istospolnem zakonu in starševstvu. Tako lahko nadaljevanje knjige sproti prebirate v njegovih kolumnah. Zgodba je preprosta: spoznata se on in on, se po malih zapletih zaljubita in poročita. Preselita se v skupno hišo, živita vsakdanje zakonsko življenje, nato se skregata in razideta, pa se spet najdeta in se odločita za otroka.

S stališča zgodbe in literarne vrednosti Homo domesticus ni pomembna knjiga, saj je v resnici sicer spodobno napisana, a povprečna. Roko na srce: če ne bi šlo za istospolni zakonski par, bi bila knjiga zaprašen kup papirja na polici, brez kakršnegakoli presežka. Njena vrednost je bolj dokumentarna. Bralcem odkriva vse tisto, kar so si želeli vedeti o istospolnih zakonih, pa si nikoli niso upali vprašati. O tem, kako so homoseksualnost sprejeli starši. Kako sta se spoznala. Kako deluje par, v katerem je eden čustven, drugi zadržan. Kako sklepata kompromise dva moška. Kako moški zasnubi moškega. Kako vzameta posojilo za hišo. In nazadnje, kako se odločita za otroka in gresta skozi težek postopek posvojitve. V zgodbo se vrivajo vse pravne zapreke, ki istospolnim partnerjem onemogočajo enakopravno življenje. Tudi to, da se poročita dvakrat: enkrat neformalno, drugič, ko jima to omogoča zakon države, v kateri živita, še formalno. In začuda v zgodbi ni zagrenjenosti homofobne družbe. Nikjer ne naletita na težavo, niti pri zavarovanju, niti pri posojilu, niti pri posvojitvi: povsod ju razumejo kot partnerja. Razen v Davidovi družini, kjer je homoseksualnost tako velik tabu, da nihče od sorodnikov ne pride na poroko. In šele vnukinja omehča Davidovo mati, ki ga spet sprejme v družino. Vrednost knjige Homo domesticus je tudi v tem, da ni aktivistična, da ne moralizira o pravicah gejev, temveč le opisuje. Navadno življenje. Ter s tem najbolje dokazuje, da bi morali biti v vseh ozirih enakopravni.