Novi UGM na Trgu Leona Štuklja kot priložnost za grdega račka

Čeprav so se o lokaciji nove galerija strinjali udeleženci današnje razprave v organizaciji UGM, na občini še vedno vztrajajo pri obstoječi lokaciji načrtovanih umetnostnih prostorov.

Stavba na pred kratkim prenovljenem Trgu Leona Štuklja v središču Maribora, ki jo je leta 1970 načrtoval arhitekt Vlado Emeršič, je bila zgrajena za potrebe Službe družbenega knjigovodstva (SDK), danes pa je v njej Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Po mnenju Mariborčanov velja za eno od grših stavb v mestu, z umestitvijo UGM vanjo pa bi po besedah arhitekta Uroša Razpeta lahko ta grdi raček postal živ, privlačen prostor, saj ima dovolj velike prostore tako za razstavne eksponate kot spremljevalne prireditve. Obenem bi popestril ponudbo in podobo trga, ki ga trenutno obkrožajo le poslovne stavbe.

Umetnost kot tržna niša Po mnenju ravnatelja II. gimnazije Maribor Ivana Lorenčiča takšni projekti prinesejo mestu prepoznavnost in večjo identifikacijo meščanov z njim, kar ima dolgoročno tudi ekonomske koristi. "Kultura, umetnost ni le nebuloza vznemirljivih posameznikov, ampak je zelo resna tržna niša," je dodala dramska igralka Nataša Matjašec Rošker.

Po besedah novinarja Petra Raka je umestitev nove UGM v stavbo Ajpesa trenutno edina možnost, da galerija v doglednem času dobi nove prostore. S tem se strinja tudi direktorica UGM Breda Kolar Sluga, ki je prepričana, da bodo lahko tudi ob zaostrenih pogojih v novi finančni perspektivi EU dobili evropska sredstva. A za to potrebujejo podporo mesta in države, je dodala.

Občina in vodstvo UGM pogledujeta po različnih lokacijah UGM čaka na nove prostore že več desetletij in v tem času so bile v igri različne lokacije. Po propadli ideji o umestitvi nove UGM v načrtovano, a nikoli zgrajeno kulturno središče Maks na Studencih se občina zavzema za obnovo obstoječih prostorov galerije na Strossmayerjevi ulici, vodstvo UGM pa pogleduje po stavbi Ajpesa, ki je v državni lasti.

Kot so danes sporočili z občine, je prostorska preverba obstoječe lokacije pokazala, "da je prostorska umestitev programa na lokacijo zgolj iz vidika kapacitete le-te mogoča, vendar vsi nadaljnji postopki niso izvedljivi brez predhodne spremembe ključnih omejitvenih dejavnikov".

Te ugotovitve so ta teden predstavili predstavnikom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki pri umestitvi programa v obstoječi prostor po navedbah z občine niso videli nepremostljivih neskladij s svojimi strokovnimi smernicami. Poudarili so, da ima območje posebnosti glede zaščite, a da so pripravljeni sprejeti kompromise, če bodo nanje privolili tudi drugi udeleženci. "Predstavniki ZVKDS razloga za opustitev umestitve programa UGM z vidika omejitev ZVKDS na obstoječi lokaciji ne vidijo," so še poudarili na občini.