Pri novi založbi Arsem so izdali knjigo Svetlane Makarovič Saga o Hallgerd. To je zadnje delo v nizu baladnih pripovedk, v katerih se Makarovičeva loteva predelave starodavnih mitov in zgodb.
Zgodba temelji na islandskem izročilu, poleg proznega besedila pa vsebuje tudi osem avtoričinih pesmi, je dejal urednik založbe Gašper Troha.
Začetek knjižnega programa založbe Arsem
Izid pripovedke o Hallgerd, ki je nastala po islandski sagi o Njalu, je obenem tudi praznik za založbo Arsem, saj ravno s tem delom začenjajo svoj knjižni program, je na novinarski predstavitvi poudaril Troha.
Ime Hallgerd je še danes težko najti
Saga o Hallgerd bralca popelje v 10. oziroma 11. stoletje, ko se na Islandiji spopadeta poganska tradicija in krščanstvo. V tem boju posebno vlogo odigra prelepa Hallgerd, ki se drži starih običajev, spoštuje soljudi, a ne odpušča krivic. Pod sekiro njenega polbrata Thjostolfa tako padeta njena prva dva moža, tretjemu pa se maščuje kar sama. Njena pokončna drža prikliče nadnjo prekletstvo, zato je na Islandiji še danes težko najti deklice z imenom Hallgerd.
Knjigo sta oblikovno zasnovali Anamarija Babić in Suzana Kogoj. Delo krasijo posebne inicialke in ilustracije, ki so nekakšne vizualne sopomenke k zgodbi. Osnovni barvi ilustracij sta modra in zlata.
Makarovičeva se je posvetila baladnim pripovedkam
Vsestranska umetnica Svetlana Makarovič se zadnja leta posveča predvsem pisanju baladnih pripovedk za odrasle. Bralce je doslej že navdušila z Rdečim jabolkom, Mesečinsko struno in Kataleno.
Vprašanje boja med krščanstvom in poganstvom
V vseh pripovedkah Makarovičeva odkriva aktualne teme prevzetnosti in materializma. V Sagi o Hallgerd pa avtorica v ospredje postavi vprašanje boja med krščanstvom in poganstvom in o možnostih odpuščanja.
3
