Nobelova nagrada za književnost Svetlani Aleksijevič

Svetlana Aleksijevič je novinarka, ki že nekaj desetletij piše kroniko Glasovi utopije. Ob razglasitvi nagrade so njeno pisanje označili za polifono, kot spomenik trpljenju in pogumu v sodobnem času.

Svetlana Aleksijevič je izdala pet knjig, v katerih "mali človek" pripoveduje o času in samem sebi. "Z njimi je ustvarila poseben žanr – polifoni izpovedni roman, v katerem se iz majhnih zgodb poraja velika zgodba, zgodba o 20. stoletju," so zapisali pri založbi Modrijan, kjer je izšla njena knjiga Černobilska molitev. V slovenščino jo je prevedla Veronika Sorokin.

Zaradi svojih del se je že morala zagovarjati pred sodiščem Svetlana Aleksijevič posamezni knjigi posveti več let, od štiri do sedem, se srečuje, pogovarja in zapisuje besede sogovorcev in sogovornic, ki jih je navadno med petsto in sedemsto. S svojimi deli se dotika občutljivih tem, zaradi katerih se je že morala zagovarjati pred sodiščem (zaradi pričevanj iz sovjetsko-afganistanske vojne v knjigi Dečki iz cinka, 1989).

Černobilsko molitev je napisala že leta 1997, vendar ji je pri prejšnjih izdajah cenzura prepovedala objaviti nekatere dele. V celoti, z vsemi pogovori, ki jih je vključila, je knjigo izdala šele leta 2006, so še zapisali pri založbi.

Prevod Černobilske molitve tudi v slovenščini Prevodi njenih del so izšli v številnih državah po vsem svetu, po njenih knjigah pa so bile uprizorjene tudi gledališke predstave: Černobilsko molitev so uprizorili že v Veliki Britaniji, na Švedskem in v Franciji. Za svoje knjige je prejela več literarnih nagrad v Rusiji ter v tujini, na primer Herderjevo nagrado leta 1999 in nagrado kritikov v ZDA leta 2006.

Med nominiranci je veljala za favoritko Tudi letos se je kot možne dobitnike in dobitnice nagrade omenjalo več avtorjev in avtoric, med njimi so bili sirski pesnik Adonis, kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o in tudi nagrajenka, beloruska novinarka Svetlana Aleksijevič. Kot poudarja sekretarka Švedske akademije Sara Danius, je pri izbiri edini kriterij kakovost.

Danius, ki je junija na mestu sekretarja akademije zamenjala Petra Englunda, je ime Nobelovega nagrajenca letos sporočila prvič. Kot je dejala za nemško tiskovno agencijo dpa, je pomemben celoten korpus del, ne le knjiga.

Območje nekdanje Jugoslavije ima le enega nagrajenca Nobelovo nagrado za literaturo so prvič podelili leta 1901, pet let po smrti Alfreda Nobela. Čeprav jo načeloma podeljujejo vsako leto, je sedemkrat niso. Največ Nobelovih nagrad so dobili Francozi. Z območja nekdanje Jugoslavije je nagrado prejel le Ivo Andrić leta 1961.

Nobelovo nagrado za literaturo bodo dobitniku izročili 10. decembra. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (okoli 840.000 evrov).

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejel francoski avtor Patrick Modiano.