Neodvisni kulturni producenti: Delo strokovne komisije je nekompetentno

V Mini teatru so ob rezultatih letošnjega programskega razpisa ministrstva za kulturo − ti sicer še niso dokončni, saj so se prijavitelji nanje pritožili in na odgovor še čakajo – v sodelovanju z drugimi produkcijskimi subjekti predvsem s področja uprizoritvenih umetnosti, med njimi z Zavodom Floto, Zavodom Exodosom, Škuc gledališčem in Društvom Asociacija, organizirali novinarsko konferenco. Na njej so predstavili svoje komentarje in poglede na delovanje komisije na področju uprizoritvene umetnosti na programskem razpisu ministrstva za kulturo.

Nevladne kulturne organizacije s finančno podporo države, ki s tem zavaruje neodvisnost umetniške vizije posameznih ustvarjalnih oziroma produkcijskih subjektov, njihovo možnost za eksperimentiranje, raziskovanje, zavzemanje za marginalizirane družbene teme, skupine in umetniške izraze kot tudi svobodo umetniškega izraza onkraj diktata večine in prevladujočega mnenja ter okusa, so vitalnega pomena ne samo za heterogenost umetniške ponudbe, temveč predvsem eksistencialna nuja umetnosti kot javnega dobrega.

A vse prevečkrat se v širši javnosti v kontekstu ekonomsko izčrpanega in komercialno utemeljenega sveta o umetnosti govori kot o "zažiralki" državnega proračuna, o umetnikih in umetnicah pa kot o sanjajočih, celo nedelavnih in nepotrebnih posameznikih, ki za družbo predstavljajo neutemeljen strošek, celo parazite javnih financ. Vse premalo pa se govori o temah, ki jih znotraj polja umetnosti ustvarjalci odpirajo, kot tudi o dejanskih pogojih dela umetnikov, okoliščinah neodvisnih kulturnih organizacij in položaju javnih institucij. Eno izmed teh ravni so kulturniki razprli prav s komentiranjem rezultatov programskega razpisa ministrstva za kulturo, na podlagi katerih bodo nekateri umetniški programi, kot na primer Škuc gledališče, s prvim dnem prihodnjega leta, če v strokovni komisiji ne bo padla drugačna odločitev, po dolgih letih delovanja ukinjeni. Z izčrpavanjem na dolgi rok, kot je to opredelila umetniška vodja Plesnega teatra Ljubljana Živa Brecelj, pa se bo zaradi občutno zmanjšanih sredstev spopadala marsikatera produkcijska gledališka in plesna organizacija.

Bodo s prihodnjim letom morali ukiniti svoje ustvarjanje? Na programskem razpisu na ministrstvu za kulturo so ukinili ali zmanjšali finančno podporo številnim produkcijskim subjektom, pomembnim za tukajšnjo kulturno krajino. Med njimi so na primer Mini teater, Zavod Flota, že omenjeno Škuc gledališče, Via Negativa, Zavod Exodos in Mesto žensk. Kot je opozorila Alenka Pirjevec iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije in pri tem prebrala na ministra Grilca naslovljeno pismo, v društvu menijo, da je komisija s svojo odločitvijo "preprečila ali zavrla delovanje tistih gledaliških subjektov, ki so se do zdaj vsak na svoj specifičen način posvečali ali raziskovanju in razvijanju nadaljnjih možnosti sodobnega performansa, ali izpostavljanju v Sloveniji na žalost še zelo marginalizirane gejevsko lezbične in ženske problematike, ali utrjevanju svojega specifičnega plesno-gibalnega izraza, ali pa so se trudili v svoje programe vkomponirati maksimalno razvejano paleto gledaliških smeri in zvrsti, vključno s pedagoškimi segmenti".

Alenka Pirjevec je še opozorila, da je s svojimi odločitvami komisija, sestavljajo jo predsednik Jernej Novak, Ira Ratej, Pia Brezavšček, Zala Dobovšek in Krištof Jacek Kozak, vzpostavila ozka vrata uprizoritvene umetnosti, ne deluje pa v podporo angažiranim, raziskovalnim samostojnim ustvarjalcem. Temu Andrej Srakar, predsednik Društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija dodaja, da so že pred meseci začeli opozarjati na trend krčenja sredstev za nevladni kulturni sektor, a da so takrat na ministrstvu dobili zagotovilo, da sredstev ne bodo zmanjšali. Pa vendar so bili že v letu 2012 na tej ravni izvedeni rezi, je še omenil Srakar.

Prav tako je predsednik društva Asociacija poudaril, da so kulturne nevladne organizacije pri nas podhranjene, kar pa niti ni skladno z usmeritvami nacionalnega kulturnega programa. Janoš Kern iz Zavoda Imago je dodal, da je tem iz programskega finančnega proračuna ministrstva namenjeno le pet odstotkov. Za lažjo primerjavo pa ilustriral, da celotna nevladna scena dobi toliko kot mariborska Drama letno. Srakar je opozoril, da bi bilo treba sredstva na državni ravni redistribuirati, predvsem pa za nevladno področje uvesti strukturirano financiranje in ne programsko. Na tak način umetniški subjekti ne bi bilo tako ranljivi in predvsem resnično bolj neodvisni in ne v rokah vsakokratne strokovne komisije.

Direktor in umetniški vodja Mini teatra Robert Waltl je pri tem izpostavil vprašanje strokovnosti komisije za uprizoritvene umetnosti, čemur so se pridružili še drugi prisotni na javni razpravi. Glavni očitek komisije na ministrstvu, ki odloča o usodi umetniških subjektov za prihajajoče programsko obdobje štirih let, je tako bil, da je ta "nestrokovna, pavšalna, kontradiktorna, celo žaljiva in da velikokrat ne spremlja niti produkcije, ki jo ocenjuje, zato pa tudi nekompetentna". Med drugim so prisotni izpostavili pobudo za vzpostavitev mehanizmov, ki bi ovrednotili tudi delo komisije. Na tak način pa bi bila mogoča tudi širša refleksija izbire na državni ravni, ki bi imela lahko tako imela tudi konstruktiven odmev, omogočala vpogled v delo selektivnega organa, predvsem pa odpirala prostor za resnično analizo odločitev o delovanju posameznih organizacij.

Ob zmanjšanju in ukinjanju državnih sredstev za subjekte uprizoritvene umetnosti pa so ogrožena tudi že pridobljena evropska sredstva, pri pridobivanju katerih so slovenski gledališko-plesni producenti v zadnjih letih vse bolj uspešni. A ne glede na to, če ne bodo zagotovljena domača, potem ne bo v pomoč niti mednarodno priznanje pomena vizije in delovanja posameznih umetnostnih organizacij.