Milanka Fabjančič: Verjamem, da znam materializirati svoje močno doživljanje sveta

Ustvarjalna in poslovna lokomotiva blagovne znamke Ha ha! (z angleškim pripisom The LifeSmile Brand) je Milanka. Če je projekt prej poimenovala blagovna znamka kot umetniški projekt, temu danes raje reče umetniški projekt kot blagovna znamka. Umetniški projekt na način, da za vsako risbo, motivom, vsakim vzorcem, z ustvarjalnostjo preoblečeno v uporabnost, prežeto z dobro mero črnega humorja, urbanosti, sodobnosti, liričnosti in patino preteklosti, stoji celostni premislek in ustvarjalni kredo.

Tako je že s samim logotipom blagovne znamke, klovnom, ki pravi: Ha ha! Ta je namreč del neke risbe Mihe Perneta. Ob razmišljanju o novem projektu je bilo Milanki Fabjančič hitro jasno, da je to pravi motiv za nastajajoči projekt in da ima z njim tudi ime za blagovno znamko. In čeprav ima ilustratorka "veto", da za Ha ha! lahko jemlje motive iz del svojega partnerja, je tako kot vse ostale, tudi to izbiro morala temeljito zagovarjati.

"Vsako izbiro moram izčrpno utemeljevati. Miha je sicer navdušen nad tem, da stvari preidejo v funkcijo. Težave pa ima s tem, ko njegovo avtorsko delo prenesem v drug kontekst, v katerem spremenim barve in določenim motivom pripišem morda celo nek 'kiči' koncept. To mu moram vedno obrazložiti," pojasnjuje.

Za vsak cilj moraš poiskati le prava vrata Milanki idej ne manjka. Ne manjka ji niti poguma, vztrajnosti, samoiniciativnosti in optimizma. Verjame, da je vse mogoče, le prava vrata moraš poiskati. Jasna je: "Pokličeš na sto naslovov in iščeš načine, kako bi lahko pristopil in uresničil svojo idejo. Verjamem, da je vse mogoče in to me poganja naprej. Pomembno je neprestano gibanje." Miha je pri tem, v poslovnem smislu, varnostna zaklopka. Zadrži previsoko leteče cilje in morebitne prehitre poteze.

Eden od pomembnih podpornikov ideje o znamki je bil tudi kostumograf Alan Hranitelj, Milankin prijatelj in sodelavec. Naučil jo je, da si mora postavljati visoke cilje ter sama opozoriti nase, ne pa čakati, da te bo nekdo, nekdaj in nekje odkril.

Ideja, ki je nastala v eni od ustvarjalnih noči S Ha Ha!-jem se je vse skupaj začelo pred dobrima dvema letoma, ko je Milanka Fabjančič predlagala kolekcijo oblek s potiski motivov del Belega sladoleda. Slikarskega, natančneje rečeno risarskega dvojca, Mihe Perneta in Leona Zuodarja.

Razmislek o korakih, ki jih takšna ideja potrebuje za svojo uresničitev, je kreativni vodji blagovne znamke dalo celovit vpogled v proces ustvarjanja tovrstnih produktov. Tako je minilo še skoraj eno leto ustvarjalnih noči, v katerih ilustratorka začenja in končuje svoje raznovrstne projekte, in nastala je vizija, nad katero se danes lahko navdušujemo v obliki planerjev, skicirk, torb, copat, blazin, po novem tudi čajnega seta ter posod za kuhanje. Nekaj idej je tik pred končno obliko. O njih govori še skrivnostno, pove le, da bo šlo za izdelke, ki bodo povezovali motive različnih avtorjev. Sprva njunih z Miho, nekaj tudi Leonovih, v prihodnje pa bi te rada razširila še z estetskimi podpisi drugih slikarjev mlajše generacije.

Najnovejši med "hahajevimi" izdelki so prototipi emajliranega čajnega seta Daydreamer in posodni set Aladin in Hiške. Nastali so v sodelovanju s slovenskim podjetjem Emo Ett Celje, ki je bil nad idejo o kolekciji z avtorskim dekorjem reinterpretiranih klasičnih posod takoj navdušen in odprt za sodelovanje.

In zakaj ravno Emo in emajl? "Ker je nostalgičen. Je kot spomin na babico. Je nekaj, kar ti v kuhinji ostane dolgo in te spominja na čas, ko si bil otrok, na preteklost. Navdušena sem nad patino po starem." Emajl in Emo, del naše lokalne in emocionalne zgodovine, z izdelki Ha ha! tako (p)ostaja tudi sedanjost.

Ha ha! obsesija Milanka, ki se vseh projektov loteva intuitivno, pri čemer idejo vedno skrajno natančno premisli in dodela, tako idejo kot tudi njeno realizacijo, je že od začetka vedela, da bo zgodba o blagovni znamki uspešna. In tudi je. "S Ha ha-jem sem želela narediti obsesijo. Sama namreč tako dojemam svet. Ko me nekaj navduši, me intenzivno prevzame. Lahko je nekaj vizualnega, lahko je glasba, ples ali gib ... Izredno močno doživljam in verjamem, da znam to prenesti tudi v risbo, materijo. Ta pa pri ljudeh lahko sproži podobne občutke, ker je močna ekspresija in ker je iskrena," še pravi.

In čeprav blagovna znamka deluje velika, pravzaprav ni. Začetnemu tandemu se je tekom ustvarjanja in delovanja priključil še vodja podjetja Artiko David Tavčar, ki je zadolžen za vse tehnične rešitve. Z vsakim projektom se osnovni ekipi pridružujejo še drugi sodelavci, med izstopajočimi je Sanja Grcić, modna oblikovalka. Nekoč bo znamka postala Milankina edina dejavnost, v kateri bo dokončno združila vso svojo kreativno in poslovno vizijo. Do takrat pa ustvarja še v drugih projektih.

Svinčnik je njeno orodje, radirka redko Milanka Fabjančič je ilustratorka, po izobrazbi akademska slikarka. Z ilustracijami se preživlja že od srednje šole, a s prihodom na akademijo je imela s tem "težave". Bila je v letniku močnih slikarjev, kot se spominja, in potrebovala je čas ter spodbudo, da je ilustracijo sprejela kot avtonomno in enako pomembno obliko ustvarjanja. Pri tem spoznanju sta ji pomagala profesorja, Herman Gvardjančič in Milan Erič. Slednji je ostal njen mentor do danes.

Z ilustracijo se je pomirila, ko je skozi njo začela odkrivati tudi svoje temne plati. Nežnim, liričnim in všečnim motivom je tako začela dodajati groteskne, težje podobe in občutke. Sčasoma je sprejela in združila oba svoja pola. In to je veseli.

V svojo ustvarjalno biografijo je zapisala že marsikatero delo. Od šolskih učbenikov do otroških slikanic, tudi tistih za pubertetnike. Veliko je naredila snemalnih knjig, ilustracij za naslovnice CD-jev in podobno.

Plodno je tudi njeno sodelovanje s kostumografom Alanom Hraniteljem. Kot pravi je "dober prevodnik njegovih idej. Moja roka kanalizira na papir njegove ideje, hitreje in tudi najbolj približano temu, kar si želi." Njuno delo poteka približno tako: "Da mi na hitro narejene grobe skice, na katerih je označen najmanjši detajl. Od barve šiva, do barve ovratnika in oblike čevljev. Vse napiše, tudi na primer: 'Naj zgleda kot Robert De Niro.' Sama te skice nato predelam v risbe njegovih kostumov." Končne izdelke ponavadi ob dveh zjutraj k Hranitelju pripelje taksi, intenzivnost dela predstavi risarka.

Milanka Fabjančič je ilustracijo nadgradila tudi skozi risani film. Najprej je nastala intimistična animacija, posvečena njeni mlajši sestri. Nato vizualizacije za Puna Syndicate, ki delujeta tudi v okviru založbe Rx-Tx. Za njune nastope jima je pred leti naredila enourno animacijo, glasbenikoma pa jo je priporočil vizualni umetnik Marko Peljhan.

Javnost jo je spoznala z risanim filmom z naslovom Striček in psiček, kar je bilo njeno diplomsko delo kot tudi nastavek za magisterij, sestavljen iz daljše verzije omenjene risanke ter t. i. postavljive slikanice, za katero še danes išče naročnika oziroma založbo. In ve, da se bo tudi to zgodilo. Delovni proces je bil leta 2009 nazorno predstavljen tudi na samostojni razstavi z naslovom Mali svet Strička in psička v Bežigrajski galeriji. Ustvarjalka najraje riše s svinčnikom. In to s tehničnim, tistim na mince, saj ga ni potrebno šiliti. Radirko uporablja redko, to naredi praksa. Največ riše z roko, vešča pa je tudi programa Photoshop, ta ji omogoči, da v vizualno podobo lahko prevede ves svoj domišljijski svet.