Miha Mazzini: Jernej, hvala

"Nekateri narodi svoje vidne umetnike ali znanstvenike proglasijo za narodno bogastvo. Slovenci česa takega ne bi naredili nikoli, ampak Jernej Šugman je tak položaj zavzel kar sam, z vlogami, ki so postale del nas," je ob smrti enega najboljših slovenskih igralcev na svojem blogu zapisal Miha Mazzini, pisatelj, režiser in naš kolumnist. Zapis objavljamo v celoti.

Foto: Ana Kovač

V filmu Izbrisana je prizor, v katerem se policijski inšpektor odloča, v kolikšni meri bo upošteval državni zakon in v kolikšni moralnega. Gre za najdaljši prizor v filmu in ko sem pred snemanjem pripravljal dramaturške infografike, je s svojo monolitnostjo štrlel iz ritma. Za povrh ne gre za dogajanje, kjer bi igralec hropel, trpel in se valjal – in mu gledalci občudujoče ploskajo – , marveč telo ostaja negibno, pač uradnik za mizo, ki govori to, kar mora, obenem pa v mislih mrzlično išče rešitev.

Jasno mi je bilo, da rabim igralca, ob katerim bo gledalec pozabil na čas in ki bo z minimalnimi izrazi obraza naredil več, kot kdo drug s celim telesom.

Jernej Šugman je bil samoumevna izbira. Igral je glavno vlogo v mojem kratkem filmu Obisk (2011) in jo naredil briljantno. Prav tako je bil nevarno večplasten učitelj v Sladkih sanjah (2000, režija Sašo Podgoršek), za katere sem napisal scenarij.

*

Med montažo smo poskušali odstraniti vse, kar ni bilo nujno za zgodbo. V vsakem prizoru smo našli vsaj nekaj, kar smo lahko odrezali, izboljšali, odstranili in pohitrili film. Le v prizoru s Šugmanom je vse ostalo dokončno. Nihče ni našel ničesar odvečnega.

*

Na testnih projekcijah, doma in v tujini, sem se usedel za gledalce in miže spremljal njihovo dihanje. Ko se začne prizor s Šugmanom, dihanje postane počasnejše in pozornejše. Kot bi se občinstvo znašlo v sobi z velikansko mačko ali pando, ki jim sicer vzbuja simpatije, a obenem niso čisto prepričani, da bitje pred njimi ne more postati nevarno. Nagonsko zaslutijo, da jih Šugman lahko odpelje kamorkoli. Nočejo vzbuditi pozornosti z lastnim dihanjem, njihova telesa se zavedo, da prisostvujejo nečemu pomembnemu, velikemu, mojstru na vrhuncu svojih moči.

V dobi plehkih slik gre za dragocenost, ki jo hočemo ujeti in obdržati v spominu in zato ne dovolimo niti lastnemu dihanju, da bi nas motilo.

*

Nekateri narodi svoje vidne umetnike ali znanstvenike proglasijo za narodno bogastvo. Slovenci česa takega ne bi naredili nikoli, ampak Jernej Šugman je tak položaj zavzel kar sam, z vlogami, ki so postale del nas.

Jernej, hvala.

Miha Mazzini in Jernej Šugman sta sodelovala pri snemanju filma Izbrisana, ki ga je po predlogi svojega romana režiral Mazzini.

Zapis je bil prvotno objavljen na blogu Mihe Mazzinija.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano