Med nagrajenci Prešernovega sklada tudi Jernej Lorenci in Alenka Sottler

Letos so jih prejeli pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP) in igralka Vesna Pernarčič.

Poezija, ki se odpira harmoničnemu doživljanju japonske narave Vladimir Kos je nagrado prejel za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V zgodovino moderne slovenske literature se je Kos vpisal s tem, da je v letih 1954 in 1955 s svojo poezijo ustvaril zgodnje dosežke slovenskega pesniškega modernizma. Njegova zbirka Dober večer, Tokio (Tokio, 1960) ni le prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem, marveč tudi ena od prvih pesniških zbirk moderne slovenske poezije. V zbirkah Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa se njegova poezija odpira harmoničnemu doživljanju japonske narave, človekovega mesta v kozmosu in – nazadnje – krščanske transcendence kot temeljnega ozadja vseh bitij, njihove lepote, globine ter nagovarjajoče moči, je v utemeljitvi nagrade zapisal Matija Ogrin.

Ilustracije ob boku slikarstva, s težnjo po likovnem eksperimentu Alenka Sottler je nagrado sklada prejela za razstave v Mariboru in Ljubljani ter za ilustratorski opus, ki ga je mogoče uvrstiti v sam vrh domače ilustracije. Sottlerjeva spada med redke domače ilustratorje, ki jim je uspelo doseči, da ima ilustracija pridobiti enak status, kot ga ima slikarstvo. S svojim delovanjem je razširila formalne in izrazne meje domače ilustracije za otroke, mladino in odrasle, še posebej ilustracije poezije.

Pomembna značilnost njenega ilustratorskega opusa je težnja po likovnem eksperimentu, s katerim uspešno nadgrajuje sugestivno rabo likovnih postopkov in prvin ter se izogiba klišejskim rešitvam, je v utemeljitvi zapisal Damir Globočnik.

V zadnjih letih se je zlasti z deli, ki niso nastala po naročilu, začela intenzivno posvečati družbeno angažirani oziroma politični ilustraciji. Tu je treba omeniti ciklus Dobro jutro, s katerim se je predstavila v mariborski Kibli in v galeriji Alkatraz v Ljubljani.

Svojski in umetniško poglobljen gledališki režiser Jernej Lorenci je nagrado Prešernovega sklada prejel za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva.

Lorenciju v trenutno v slovenskem gledališču pripada mesto najbolj svojskega, umetniško poglobljenega in iščočega gledališkega režiserja ne le v okviru svoje generacije, temveč v celostnem generacijskem prerezu. Njegovo ustvarjanje zaznamujeta raziskovanje in razvijanje gledališkega medija. V zadnjih letih je v svoji uprizoritveni estetiki izpeljal pomembne premike tudi na nivoju interakcije med odrom in "aktivnim gledalcem".

Je mojster v ustvarjanju duha skupnosti - skupnosti gledalcev in igralcev ter skupnosti ustvarjalcev. Njegove uprizoritve odlikujeta tudi usklajena, v podrobnostih dodelana ansambelska igra in harmonična skladnost vseh elementov uprizoritve, je v utemeljitvi zapisala Tea Rogelj.

Filmska pripoved o revščini Jože Možina je skladovo nagrado prejel za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj. Z njim gledalca silovito potegne v svet revščine in ponižanja, ki ga prikaže takšnega, kakršen je: poln bolečine, trpljenja, odrekanja, nepravičnosti, a na drugi strani tudi pozitivnega upanja, ki prihaja po nesebičnem delu in žrtvovanju slovenskega misijonarja. Vsa filmska pripoved deluje pristno, zato gledalca pritegne tako silovito, da pozabi na lasten prostor in čas.

Film, ki ga je videlo že več kot 700 tisoč gledalcev, je dokaz, da je tudi zahtevno tematiko moč predstaviti širokemu krogu ljudi. Z dokumentarcem se je Možina dvignil od specifično slovenskih težav na raven globalnih, svetovnih vprašanj o razporeditvi blagostanja in revščini, o izkoriščanju in izkoriščanih, o skrajni stopnji ponižanja človeka v bedi ter o dostojanstvu boja proti temu, je v utemeljitvi zapisal Mitja Štular.

(Pra)izvedbe slovenskih novitet za tolkala Slovenski tolkalni projekt, krajše SToP, sestavljajo Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše.

Nastal je leta 1999 z željo po komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb in raziskovanju novih zvokov tolkal in ima v procesu ponovnega odkrivanja estetskih vrednot preteklosti in tehtnih dosežkov modernizmov 20. stoletja posebno mesto. Poleg spodbujanja sodobne ustvarjalnosti, doslej so (pra)izvedli hvalevreden niz slovenskih novitet za tolkala, prinaša izjemno kakovostne izvedbe in posnetke klasičnih del.

SToP je, kot je v utemeljitvi zapisal Leon Stefanija, eno od najbolj kakovostnih, najtehtnejših in za občinstvo tudi najprivlačnejših poustvarjalnih teles na Slovenskem.

Gledališka govorica, ki je izbrušena in zareže nežno Vesna Pernarčič, ena izmed osrednjih nosilk repertoarja Prešernovega gledališča Kranj, je v zadnjih dveh izoblikovala zavidljivo paleto različnih vlog. Med drugim je bila energična Irina v Treh sestrah Antona Pavloviča Čehova, nežna in ljubka Emmi Rothner v Proti severnemu vetru Daniela Glattauerjaa in nepozabna Marlene v predstavi Marlene Dietrich Nebojše Pop-Tasića.

Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala Nataša Barbara Gračner, je njena odrska prezenca skorajda samoumevna, njena odrska govorica izbrušena in zareže nežno, a brezkompromisno.

Občutek za pravo mero ji daje verjetnost prav v vseh plasteh, ki jih uporablja pri ustvarjanju svojih vlog, njen igralski register pa ji omogoča vrhunsko izvedbo tako komedij kot tudi psihološko poglobljenih dram.