Matjaž Pograjc: Pavla nad prepadom je spomenik ženski, ki je hotela biti samo človek

S temi besedami je v spremnem besedilu pred premiero, ki bo 5. decembra v Slovenskem mladinskem gledališču, predstavo Pavla nad prepadom pospremil režiser predstave Matjaž Pograjc.

Pograjc je po besedah direktorice SMG Uršule Cetinski v predstavi, navdihnjeni z življenjem alpinistke Pavle Jesih, združil tri talente, gledališče, alpinizem in občutljivost za družbo.

Pograjc fasciniran z žensko in s tem, kar je ostalo skrito Po režiserjevih besedah, ta je navdušen alpinist, sega izvirni greh Pavle nad prepadom v čas, ko je prebral delo Pozabljena polovica – Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. "Ta knjiga je postala moja biblija, ker sem fasciniran z žensko in s tem, kar je ostalo skrito. Čeprav sem Andreju v boj ponudil tudi Miro Marko Debelak, se je na mojo srečo in svoje preživetje odločil za Pavlo. Predstava ni tako preprosta – od igralca zahteva veliko fizičnih spretnosti, hkrati pa nekaj dramskega odnosa do te teme. Mislim, da si Pavla ne bi želela spomenika, ampak predstava se vseeno konča z napisom Pavli Jesih, človeku," je dodal.

Andreja E. Skubica, pisatelja, ki je na Pograjčevo povabilo napisal dramo, je povabilo zelo presenetilo, saj ni poseben ljubitelj gora in alpinizma in v gorah je bil najvišje na Vršiču, pa še to z avtom. A vseeno ga je pri Pavli nekaj pritegnilo.

Uspešna podjetnica, ki je na koncu ostala osamljena "Pri Pavli Jesih me je takoj pritegnilo dejstvo, da je bila zelo uspešna podjetnica, ki je na koncu ostala osamljena, siromašna in ekscentrična starka. Ona je bila že pred vojno svobodomiselno usmerjena, med vojno je podpirala OF, tudi številne povojne funkcionarje. A ker so povojni vse podržavili, ona pa ni želela dati iz rok tistega, kar je bila njena kariera, njena duša, jo je bilo treba povoziti. Obtožili so jo kolaboracije in ji odvzeli vse premoženje. Tega ni mogla preboleti, zato se je umaknila v samoto," je dejal.

Jesihovo v različnih obdobjih njenega življenja zaigrajo Maruša Oblak ter Barbara Ribnikar in Katarina Stegnar kot gostji. Zadnja je poudarila, da Pavla daje občutek, kot bi bila črno-bel lik, ki lahko obstaja le v literaturi.

Svojeglav lik "Mislili bi si, da lahko tako svojeglav, ekstremen in odločen lik obstaja samo v literaturi. Fasciniralo me je dejstvo, da po vojni, v procesu, ko bi morda lahko malo klonila in še kaj dosegla, tega ni hotela. Samo če bo po njeno. Takšnih ljudi je zelo malo – ljudi, ki bi kljub zavedanju o usodnosti svoje odločitve vztrajali pri njej. Sedemdeset let pozneje iščemo takšnega človeka, ki bi rekel: 'Tako bo in ne drugače.'," je poudarila.

Plezanje postala nova droga igralcev Pavlinega prijatelja in soplezalca Jožo Čopa igra Primož Bezjak, ki je bil presenečen, da sta se tako dobro ujela "gorski Krjavelj in meščanska podjetnica". Poleg tega je priznal, da jih je Matjaž tako navdušil s plezanjem, da imajo novo drogo. Prosto plezanje.

Poleg omenjenih v predstavi nastopajo še Uroš Kaurin, Boris Kos in Blaž Šef.

Scenografijo sta za Estrihe in omete zasnovala Tomaž Štrucl in Sandi Mikluž. Glasba rešitev na konceptualni ravni po besedah enega izmed avtorjev Tiborja Miheliča Syeda išče v vzporednicah življenja Jesihove, našel jih je v rezijanski glasbeni tradiciji: "Rezijanska glasba je vpeta med gore, vpeta je bila med različne nacionalne interese. In kot vsi izjemni ljudje so Rezijani zelo redki in jim grozi celo propad." Soavtor glasbe je Marko Brdnik.

Koreograf predstave je Branko Potočan, za kompozitiranje, mapiranje in programiranje videoslike je poskrbel Luka Dekleva, za kostume pa Neli Štrukelj.