Mario Galunič: Treba je brati tudi slovenske avtorje

Katero knjigo ste nazadnje prebrali, kakšen vtis je naredila na vas? Nazadnje sem prebral novo Desino (op. Desa Muck) knjigo Nebo v očesu lipicanca in bil sem naravnost očaran. Gre za mladinski roman z vznemirljivo in nežno zgodbo, ki obravnava stiske današnje mladine, hkrati pa s pretanjenim občutkom govori o konjih, njihovi plemenitosti in notranjem svetu, ki je skrit za zunanjo lepoto. Res mislim, da je Desa po dolgih letih pavze napisala nekaj izjemnega. Katero knjigo (ali knjige) bi priporočili tudi drugim bralcem in zakaj? S priporočanjem knjig je težko, še posebej, če ne poznaš človeka. Imam že nekaj slabih izkušenj, ko ljudje niso bili zadovoljni. Gre pač za zelo individualno reč, odvisno od premnogih dejavnikov, predvsem pa od kilometrine in izbirčnosti. Vsekakor je pametno iti v knjigarno ali knjižnico in odpreti knjigo, prebrati nekaj vrstic žanra, ki nas zanima, in človeku je hitro jasno, katera knjiga je zanj. Vsekakor mislim, da je treba brati tudi slovenske avtorje. Nekatere bo začarala svetovljanska Brina Svit (mene gotovo je), drugim bo všeč vedno vznemirljivi Vinko Möderndorfer, tretjim Boris Pahor s svojim mogočnim opusom. Kaj menite o dandanes nadvse priljubljenih priročnikih? Ljudje se pač obnašajo racionalno in menijo, da so priročniki za zmeraj, leposlovje pa za sproti. In sploh pri nas velja mentaliteta domačega samoizobraževanja, ljudje naravnost zbirajo kuharske knjige, pa tiste o domači medicini, rožah, hribolazenju, kolesarstvu in vrtičkarstvu pa še in še. Slovenci smo narod hobijev in ni ga lepšega, kot imeti doma na gore knjig na to temo. Večinoma jih tako ali tako redko vzamemo v roke. Se pri knjigah, ki vas zanimajo, raje odločite za nakup ali izposojo v knjižnici? Eno in drugo. Večinoma knjige kar kupujem, saj sem neučakan in rad berem tisto, kar mi trenutno diši in ne tistega, kar pač imajo v knjižnici. Mislim, da so cene knjig, še posebej tistih v mehki vezavi, danes že zelo dostopne, več kot jih bomo kupovali, cenejše bodo. Ko jo preberem, se odločim, ali jo obdržim ali poklonim naprej. Knjige seveda morajo krožiti med tistimi, ki jih zares berejo, to je zmeraj bolje kot zbiranje prahu na policah. Se vam zdijo knjige za 3 evre pravi način za zvišanje bralne zavesti Slovencev? Ne vem, mislim, da jih bomo kupili tisti, ki že tako ali tako radi beremo. Seveda obstaja možnost, da pridejo do dobrih knjig mladi, ki nimajo toliko denarja za nakupe knjig, da se bodo nekako navadili na ta užitek, imeti svojo knjigo. Dvomim pa, da bi zato začeli brati dobre knjige tisti, ki sicer prisegajo na Victorio Holt ali pa na Slovenske novice. Branje knjig na internetu: da ali ne in zakaj? Ne vem. Sam ne morem brati knjig v elektronski obliki, sem pač še iz stare šole. Tudi bralnik sem že imel v rokah in me še ni navdušil. Ne dvomim pa, da bo internet opravil svoj osvajalski pohod tudi na tem področju. Si skoraj ne znam predstavljati, da bi stara dobra knjiga lahko preživela to revolucijo. Nič hudega, samo da se bere.