Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
14. 9. 2013,
12.49

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 14. 9. 2013, 12.49

9 let, 1 mesec

Klemenčičeva nagrada mojstru gledališča figur Zlatku Boureku

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Klemenčičevo nagrado kot najvišje priznanje na področju lutkovne umetnosti v Sloveniji prejme hrvaški režiser Zlatko Bourek, ki je pomembno vplival tudi na razvoj lutkarstva v Sloveniji.

Podelili mu jo bodo v nedeljo v Mariboru na zaključni prireditvi 7. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Programski odbor v sestavi Alenka Vogelnik, Katja Povše in Silvan Omerzu je letos soglasno odločil, da se Klemenčičeva nagrada podeli Zlatku Boureku za prispevek k slovenskemu lutkarstvu. "V čast in ponos nam je, da se je vsestranski umetnik odločil za lutkovno gledališče, ki združuje figuraliko s pripovednostjo. Njegove lutkovne postavitve so celostne umetnine, ki so vplivale tako na slovensko kot tudi na svetovno lutkovno umetnost," so zapisali v obrazložitvi.

Klemenčičevo nagrado razume predvsem kot priznanje za delo v svojih mladih letih. "Prislužil sem si jo, ko še nismo bili ločeni, ko smo bili še ena država," je dejal. "Zato je to še en dokaz, da obstajajo razlogi, da se družimo, da delamo skupaj in da se zavedamo, da nam je težko biti eden brez drugega," je dodal.

Klemenčičeva nagrada je namenjena ustvarjalcem, ki so prispevali pomemben delež k razvoju te gledališke forme na Slovenskem. Do leta 1998 jo je podeljevalo Društvo Klemenčičevi dnevi, od leta 2009 pa jo podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija.

Nagrada je poimenovana po slovenskem slikarju, kostumografu, scenografu, lutkarju in fotografu Milanu Klemenčiču (1875-1957). Dosedanji nagrajenci so Ciril Jagodic (1995), Lojze Kovačič (1996), Peter Dougan (1997), Mara Kralj (1998) in Breda Vintar Hrovatin (2009).

Ne spreglejte