Katarina Ratej: Hip hop mi je zlezel pod kožo

Sveže diplomirana prevajalka Katarino je težko ujeti v Sloveniji, a naključje je hotelo, da sva lahko poklepetali v megleni Ljubljani. Nekajmesečne "počitnice" v Sloveniji je izkoristila za tečaj ličenja, pred kratkim pa diplomirala – celo diplomsko delo je zaznamoval ples – na filozofski fakulteti v Ljubljani iz prevajalstva, smer angleščina in nemščina: "K dokončanju študija so me spodbujali predvsem starši, a se tudi sama zavedam, da je plesna kariera starostno omejena in je treba po 30. letu za prihodnost razmišljati še o čem drugem. Sicer si lahko koreograf, dobro pa je imeti še neko drugo formalno izobrazbo."

"Moraš vztrajati, biti pozitiven in imeti debelo kožo" Pri petindvajsetih je v Katarininih prvih srčnih vrstah ples, ki jo je odpeljal čez lužo. A njena zgodba na Milleniumu, eni najprestižnejših ameriških šol za hip hop, se ni začela v plesni dvorani. "Čuvala sem otroke lastnikov in bila del njihove družine, hkrati pa obiskovala plesni tečaj. To je bila loterija, da sem sploh prišla tja. Verjamem, da se ti, če si nekaj res močno želiš, to uresniči. Že pri petnajstih sem si rekla, da bom po drugem letniku študija nekako prišla v Ameriko, in prav res se je uresničilo točno po drugem letniku," se spominja Katarina, ki je novembra 2007 brez poznanstev, a z neizmerno željo plesati odpotovala v meko hip hopa.

"Na začetku ni bilo lahko. Veliko izzivov je bilo pred mano in večkrat sem se spomnila na šmarsko Kalvarijo (Katarina prihaja iz Šmarja pri Jelšah, op. a.). Še oče mi je napisal, da bo do tretje kapelice težko – in res sem imela tri hude dogodke –, a če bom zdržala do tretje, bom šla naprej. Prav res! Zdaj se vzpenja, a še vedno greš na sto avdicij, pa nisi izbran na nobeni, na 101. pa – moraš vztrajati, biti pozitiven, imeti debelo kožo. Vesela sem, da sem nekaj v življenju naredila sama, brez staršev, ki bi me porivali naprej. Najgloblje pa so se mi vtisnile v spomin besede lastnika Milleniuma Roberta, ki mi je rekel, da globoko verjame v moj talent in naj nadaljujem na tej poti."

Popolnoma podrejena plesu Mladi slovenski plesalki se je vztrajnost obrestovala, podpisala je pogodbo z ugledno plesno agencijo MSA in nato presedlala na zasebno agencijo Go 2 Tallent Agency Lise Copolla, s čimer so se ji odprla številna vrata. Nastopila je kot plesalka angleške pevke Luciane, ki se hitro vzpenja po lestvicah priljubljenosti, v videospotu Chrisa Browna in Rej3tz, sodelovala z znanimi koreografi, kot sta Benjamin Allen in Lamesha Vine, koreografinji Kenyi Clay je asistirala na velikem hip hop dogodku, kot asistentka pa priskočila na pomoč tudi Menini Fortunato, ki organizira odmevne poletne plesne delavnice Hollywood Summer Tour. Svoj plesni pečat je pustila tudi pri sodelovanju s pevkama Kelsey B in Kat Garcia, na dogodku Carnival, kjer se vsakomesečno predstavljajo najrazličnejši koreografi, in tekmovanju Gym Crew Challenge.

Koreografi in plesni učitelji pri Ratejevi izpostavljajo predvsem prepoznaven slog, ki kljub telesni dovršenosti deluje sproščeno, lahkotno, hkrati pa ga prepredata osebnostna karizma in neustavljiva plesna energija. Za tem se skriva popolna podrejenost plesu: "Moj dan v L. A.-ju je samo ples. Zjutraj se za štiri ure odpravim v telovadnico, nato na 'klase', potem pa na razne vaje za prihajajoče dogodke. Domov pridem okrog desetih, tako da je ves dan podrejen plesu, od ponedeljka do nedelje. V nedeljo delam v plesnem studiu IDA, kjer dela tudi Nika Kljun." Nedelja je dan za njeno dušo – napolni si jo v hip hop cerkvi, ki sta jo ustanovila nekdanja profesionalna plesalca: "To mi da zagon za nov teden. Tudi v L. A.-ju imam težke dneve, in ker tam nimam družine, sem si našla skupnost teh plesalcev, ki me podpira, in res sem hvaležna, da je v mojem življenju. Hip hop cerkev ni ozko usmerjeno samo v vero, ampak poudarja odprtost do soljudi in delanje dobrega."

Štejejo poznanstva, samozavest, tehnika in dober imidž Hip hop ji je tako v načinu življenja kot plesno zavrtel svet: "V Ameriki je hip hop daleč najbolj priljubljen, predvsem zaradi kulture, ki odseva že z ulic New Yorka in Los Angelesa. Ker sem prišla v ta plesni studio, sem se bila primorana bolj izobraževati v hip hopu, ki mi je potem zlezel pod kožo in ga imam najraje. Najbolj domače se počutim ravno v modernih zvrsteh, kot so hip hop, jazz funk, salsa in jazz balet, izpopolnila pa bi se rada še v latinskoameriških in standardnih plesih."

A trdna volja, izpopolnjena tehnika in plesna strast niso dovolj. Da se iz množice povprečnih dvigneš med tiste, ki te opazijo, so pomembni še drugi dejavniki, odkrito priznava energična Katarina: "V prvi vrsti so poznanstva. Najpomembneje je, da hodiš na 'klase' koreografov, s katerimi bi rad delal, da te tam opazijo. Tudi na avdiciji, kjer je recimo 600 plesalcev, bo najprej gledal tiste, ki jih že pozna. Zato vsi plesalci stremijo k temu, da bodo poznali čim več ljudi in si ustvarili zveze. Za začetnika v L. A.-ju samo tehnika žal ni dovolj, vsekakor pa je izpiljena tehnika dobra osnova. Izjemno pomembna je samozavest – ne, da boš vse poteptal, ampak da nekaj žari iz tebe, da te opazijo. Pa dober imidž, da si cel paket in se znaš tudi dobro naličiti, sploh dekleta, saj koreografi najbolj sovražijo, če ti med plesom zaradi potenja ličila tečejo po obrazu. Pozanimati se moraš, kakšna avdicija te čaka, in presoditi, kakšen imidž bo najustreznejši – za videospot Britney Spears se moraš obleči drugače kot za Janet Jackson."

"V ZDA se da bolje živeti od plesa kot v Sloveniji" Vedno pride prav tudi kakšen nasvet izkušenejših. "Plesalci, ki so v življenju največ dosegli, ki so na turnejah in nastopajo v videospotih, so najbolj prizemljeni, vedno so ti pripravljeni pomagati, nimajo tistega ega, medtem ko so tisti, ki šele pridejo v L. A., obremenjeni s tem, da se morajo družiti samo s pomembnimi ljudmi, in te sploh nočejo poznati," opaža Katarina, ki jo je plesno izobraževanje čez lužo obrusilo tudi značajsko. "Ljudje so opazili, da sem postala bolj odprta, sproščena, nasmejana. Morda zato, ker se ukvarjam s tem, kar me res veseli, in potem to odsevam navzven. Če bi bila tam v depresiji, bi se s prvim letalom vrnila v Slovenijo," pove s sijočim nasmehom, ki razkriva, da je Katarina srečna.

Trenutno je ne mikajo slovenske plesne vode, saj poudarja, da je v Los Angelesu bolj sproščena, spontana in uglašena. Sploh pa ji bolj prija manj tekmovalno ustvarjalno vzdušje čez lužo, kjer je, kot pravi, lažje živeti od plesa: "V ZDA se da bolje živeti od plesa kot v Sloveniji. Tisti, ki so na turnejah, brez težav, tisti, ki se šele priselijo, si najdejo še neko postransko delo, da lahko obiskujejo 'klase' in si plačujejo stanovanje. V Sloveniji se lahko preživljaš bolj kot ne s koreografiranjem, tam pa je trg bolj odprt, zato je lažje."