Izšel je prvi neposredni prevod Korana v slovenščino

Pred trinajstimi leti je ministrstvo za kulturo na pobudo islamske skupnosti v Sloveniji objavilo razpis za založbo, ki bi izdala prvi neposredni prevod islamske svete knjige v slovenščino. Do zdaj smo namreč že imeli dva slovenska prevoda, vendar je bil eden preveden iz angleškega, drugi pa iz bosanskega prevoda. Prevajalca Margit P. Alhady in Mohsen Alhady sta poskrbela, da smo med zadnjimi v Evropi dobili neposredni prevod, ki prinaša tudi nov zapis imena boga, in sicer Allah.

Knjiga je preizkus strpnosti Aleš Šteger, strokovni vodja založbe Beletrina, ki je izdala prevod, je ob predstavitvi povedal, da sta prevajalca delo poskušala prevesti čim bolj pravoverno, hkrati pa sta se spopadla tudi z nalogo, da ujameta stilistične in pomenske ravni arabskega izvirnika: "Uspelo jima je narediti zavidanja vreden prevod, ki bo bistveno bolj neposredno komuniciral z bralci. Ta knjiga je preizkus strpnosti nas kot kulturne nacije; ali bodo po knjigi posegali zgolj verniki ali pa tudi širša skupnost, bo pokazatelj tako kakovosti kot našega odnosa do druge največje svetovne religije," je dodal Šteger.

Literarni zgodovinar in prevajalec Drago Bajt, ki je prav tako sodeloval pri prevodu, je pojasnil, da so se pri zapisu imen odločili, da ne nadaljujejo zapisov po Bibliji, kar bi pomenilo, da Jusuf postane Jožef, temveč da ohranijo arabska imena. Sprva so bili predvideni vzporedni zapis v izvirniku in prevodu, primerjalne preglednice Korana in Svetega pisma, pojasnila zgodovinskih dejstev, pa tudi spremna beseda o različnih interpretacijah, vendar izdaja velik del teh vsebin nima, saj je islamska skupnost marsičemu nasprotovala.

Ta se je o izdaji izjasnila šele v začetku letošnjega leta, čeprav je bil prevod končan že leta 2006. Zaradi številnih pripomb ne bo sodelovala pri financiranju, vendar prevod pozdravlja, napovedala pa je tudi svojega. Kot je povedal prevajalec Mohsen Alhady, to ni nobena katastrofa, saj tovrstni prevodi tudi v tujini ne dobijo vedno certifikata islamske skupnosti, celo prevod v bosanski jezik je na primer izšel pri sekularni založbi.

Prevod v svetovljanskem duhu z zapisom Allah Prevajalka Margit P. Alhady je ob izidu povedala, da se je še pred izdajo v jezikoslovnih krogih razplamtela polemika o zapisu lastnega imena boga. "Prevajalca sva se po tehtnem premisleku odločila za možnost Allah, ki ima poudarek na drugem zlogu in ustreza arabskemu izvirniku, medtem ko Alah ne ustreza niti pisno, niti glasovno, niti pomensko. Vedela sva, da sva naredila pravopisni prekršek, čeprav si niti strokovnjaki za pravopis niso enotni, ali gre res za prekršek, s čimer začenjava strokovno korektno zapisovanje arabskih imen pri nas."

"Allah je zapis, ki ga poznajo vsi drugi prevodi, tako da naš prevod zavzema svetovljansko držo, čeprav med zadnjimi na svetu in z odporom jezikoslovcev," meni Margit P. Alhady, ki dodaja, da je kot edini smiselni prenos iz klasične arabščine v slovenščino po njenem mnenju prek uporabe lepega, čistega slovenskega jezika, ki sta ga v prevodu tudi uporabila.

Koran je ohranil staro arabščino Po njenem mnenju Koran odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja, prevod pa po besedah Mohsena Alhadyja želi zrcaliti občutek, pojmovanje in odnos muslimanov do svoje svete knjige. Po verovanju muslimanov je Koran namreč nastal kot narek nadangela Gabrijela preroku Mohamedu, zapisovanje nareka in Mohamedovih misli pa je s presledki trajalo 23 let. "Koran je za razliko od Svetega pisma samo eden, samo v arabščini in še danes isti, kot je bil v času preroka. Vsak prevod Korana je le prevod pomena, saj se ne more uporabljati v liturgičnih obredih," je povedal Alhady, ki je dodal, da je arabščina, uporabljena v Koranu, starodavna, prav Koran pa je zaslužen za to, da jo Arabci še danes razumejo.

Koran v arabščini služi tudi kot meditativno sredstvo, saj se pri molitvah uporablja izvirnik, verniki pa prevode uporabljajo za to, da preverijo pomen besed, je dodal Mohsen Alhady, njegova soprevajalka pa, da Koran predstavlja nadaljevanje razodetij in zapovedi iz Nove in Stare zaveze, v njem nastopajo tudi nekatere iste osebe, zato to besedilo po njunem mnenju spada v del splošne razgledanosti.