Človek, glej

V petek je bila v prostorih nekdanjega Nunskega samostana v Škofji Loki odprta razstava ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne z naslovom Človek, glej.

Projekt, ki je nastal iz želje po rahločutnejšem dojemanju zgodovinske resnice, je združil tri škofjeloška društva, Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka, ter civilno-družbeno pobudo Resnica in sočutje 1945–2015.

Razstava je sestavljena iz treh tematsko povezanih sklopov: - O čem razmišljaš, Antigona? (po naslovu istoimenske slike Staneta Kregarja) Ta razstava likovnih del, v kateri sodeluje 26 uglednih umetnikov, je bila prvič na ogled januarja letos v celicah Udbe na Beethovnovi ulici v Ljubljani. - Antigona je našla Polineika! (po Antigoni Dominika Smoleta) Razstava predmetov iz množičnega grobišča v rovu sv. Barbare v rudniku Huda jama pri Laškem. - Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu! (po verzu 524 iz Sofoklesove Antigone) Razstava več kot 30 umetniških del 21 članov Združenja umetnikov Škofja Loka.

Razstava želi že v naslovu nagovoriti človeka, vsakogar posebej, in poudariti njegovo bivanjsko vrednost. Obenem želi pripomoči k odpiranju javnega prostora za spoštljivo, sočutno soočenje s človeškim trpljenjem, ki je zaznamovalo čas ob koncu druge svetovne vojne in po njej, so zapisali ustvarjalci.

Umetniška dela z močno izpovedno noto in pietetno predstavljeni predmeti iz množičnega grobišča v Hudi jami, ki so na tak način prvič predstavljeni širši javnosti, ne potrebujejo velikih spremnih besed.

Restavratorka Blanka Avguštin Florjanovič je restavriranje predmetov iz Hude jame, ki je po njenih besedah potekalo v popolni tišini, opisovala kot posebno nalogo in dogodek, ki se je vseh sodelavcev močno dotaknil. Tudi obiskovalci so v temen hodnik, kjer so ti predmeti razstavljeni, povabljeni vstopiti v tišini, da jih predmeti lahko nagovorijo s svojo nemo govorico.

Številnim obiskovalcem je ob odprtju razstave spregovoril akademik Kajetan Gantar in poudaril pomen resnice. Ta je po njegovih besedah vrela na plano že v času, ko je bila še prepovedana. "Resnice ni moglo zaustaviti niti zaminirano skalovje v Rogu niti enajst betonskih pregrad v Hudi jami." Starše in učitelje je spodbudil, naj na razstavo pripeljejo tudi otroke, da se zgodovina ne bi več ponavljala.

Bogat kulturni dogodek ob odprtju je postregel s kratko predstavitvijo ponatisa pesnitev dr. Tineta Debeljaka, opremljenih z risbami slikarke Bare Remec, Velika črna maša in Kyrie Eleison, ki ju je izvirno izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Predvajali pa so tudi kratek pričevalni film z naslovom Teta Mara (režija David Sipoš, scenarij Rok Andres).

Poleg te razstave bo ob obletnici konca vojne v Škofji Loki, ki jo je hudo prizadelo trpljenje tako zaradi tuje okupacije kot zaradi domače revolucije, še vrsta drugih dogodkov, med drugim razstava gradiva zapostavljenih slovenskih pisateljev, Pasijonke – recital pesmi o trpljenju v vojni in miru, bralna uprizoritev Sofoklejeve Antigone in spominska maša za žrtvami povojnih pobojev v Crngrobu.

Nekdanji Nunski samostan, v katerem bo razstava na ogled do 21. junija, je bil po drugi svetovni vojni, ko naj bi bile grozote že končane, taborišče za približno tri tisoč ljudi. Za mnogo od njih se še danes ne ve, kje so pokopani.