Časopis Tribuna: veliko je dovoljeno, marsikaj mogoče

Časopis Tribuna je prvič izšel leta 1951, od takrat do danes je izhajal s krajšimi in daljšimi presledki. Tribuna v sodobni različici spet izhaja od leta 2009, je danes vsebinsko poglobljen, teoretsko svež in tehten medij. "Tribuna vztraja na tem, kar naj bi bila. Torej kritična, samorefleksivna in eksperimentalna platforma," pravi član uredništva, študent filozofije Izidor Barši.

"Zaradi našega načina dela, kjer poteka dvosmerno komentiranje med člani uredništva in avtorji prispevkov, smo na nek način postali tudi neformalni prostor izobraževanja za mlade. Skozi tak proces dela vsi napredujemo. Pa ne le na vsebinskem, temveč tudi na likovnem področju. Intenzivno sodelujejo z avtorji z različnih področij," pravi odgovorna urednica Jasmina Šepetavc.

Tribuna predstavlja svojevrstno delovno okolje, poudarjajo v uredništvu. Pri tem se zavedajo, da zastavljena izhodišča časopisa seveda vsakokratna uredniška ekipa razume nekoliko po svoje. Nenapisano pravilo namreč obstaja, da se na teh položajih ne zadržijo predolgo. Dobri dve leti, pravijo, da je zdrava mera, saj si tako nihče medija ne "prisvoji". S tem pa ta ohranja tudi svojo vsebinsko žilavost in živost.

Poleg tega, kot izpostavlja odgovorna urednica, Tribuna predstavlja tudi alternativi odmik od rigidnega akademskega in znanstvenega pisanja. V svojih izdajah želi ujeti to, kar se "zares dogaja v teoriji, njene kreativne poti, ki se ponavadi kažejo na bralnih krožkih. Na Metelkovi in v Rogu, na primer," bogatost in pomembnost tovrstnih scen pri nas strne Jasmina Šepetavc.

Tribuna ni le časopis, je mreža dogodkov Kaj Tribuna je in kaj naj bi bila, je izhodiščno vprašanje, ki so si ga na razstavi o časopisu postavili njeni snovalci. Na postavitvi, ki bo v Moderni galeriji na ogled do 22. februarja, tako tudi na galerijskih stenah in v prostoru premišljujejo o vlogi in položaju tega pomembnega projekta.

To, da je Tribuna prestopila meje papirja, pa ni prvič. Razstavo njenih izdaj smo pred časom lahko videli tudi v Trubarjevi hiši literature, pa tudi sicer tribunaši ob vsakokratni izdaji časopisa razmišljajo še o dogajanju, ki bi to lahko spremljalo.

"Tribuna presega meje klasičnega medija. Vsako številko vedno poskušamo pospremiti še z mrežo dogodkov, ki jih izpeljemo iz posamezne izdaje. Delamo razstave, predstave, organiziramo pogovore, ljudi povezujemo med seboj," opisuje odgovorna urednica.

Ravno to večplastno delovanje Tribune pa predstavljajo na razstavi. "Tribuna zaseda več mest. Od nabiranja izkušenj, že omenjenega neformalnega izobraževanja do uličnih akcij, ki so pospremile na primer tematsko številko o Ljubljani," pravi Barši. Dodaja, da je pri Tribuni veliko dovoljeno, marsikaj mogoče.

Pogled na preteklost za vpogled v prihodnost Tribuna se je skozi svoje izdaje od leta 2009 naprej precej spreminjala. Tako vsebinsko, po obsegu in obliki. Od začetnega precejšnjega števila družbeno-aktualnih člankov so sicer morali zaradi zmanjšanja financiranja odstopiti, ostali pa so teoretsko prepričljivi prispevki. Preboj so naredili tudi na vizualni ravni časopisa, kjer v skladu z zasnovo posameznih izdaj preigravajo različne forme. Od klasične časopisne do drugih eksperimentalnih oblik.

Zaradi ne prav preprostih finančnih pogojev dela so zadnja leta stopili tudi v različna sodelovanja. Tako sta na primer nastali tematski številki v koprodukciji s Kino Šiška in Galerijo Kapelico, kar je tudi prineslo svojevrstne izkušnje in vsebine.

In z vsem tem se na razstavi ukvarjajo. Pa vendar ne na način popisovanja preteklosti, temveč s težnjo, da s postavitvijo aktivno posežejo v prihodnost.