Boštjan Gorenc - Pižama: Med počitnicami ne prevajam

Včasih je pisal blog, ki so ga mnogi hvalili. Ko se z njim pogovarjaš v živo ali pa ga v živo posluša, v svoje šale, če jih lahko tako imenujemo, velikokrat vključi teme iz svetovne literature, še pogosteje pa se na nastopih norčuje iz samega sebe. "To je bila od vedno moja samoobramba, tako sem lahko odrasel …" Seveda je tudi on, tako kot vsi komiki, na začetkih svoje kariere doživel, da občinstvo ni kazalo velikega zanimanja za njegove šale. "Še posebej zabavno je bilo nastopati, če gledalci sploh niso poznali stand up komedije. Komik pride nekam, kjer ga ljudje grdo gledajo, ker bi radi v svoji najljubši gostilni v miru popili nekaj kozarcevpiv. In tako je še danes … A ne vedno."

Pratchett čez vse! Od srede devetdesetih let se aktivno ukvarja s scenskimi umetnostmi, predvsem v sodelovanju z neodvisnimi zavodi in neinstitucionalnimi gledališči. Kot prevajalec se je specializiral predvsem za otroško in fantazijsko literaturo. Za Mladinsko knjigo, v kateri je v letih 2007 in 2008 deloval tudi kot urednik za mladinsko leposlovje, je prevedel med mladimi bralci in stroko izjemno priljubljen niz knjig ameriškega avtorja Dava Pilkeyja o kapitanu Gatniku, dvanajst naslovov v zadnjih treh letih, mladinski roman Milijoni avtorja F. C. Boycea in serijo knjig o gospodu Gnilcu, osem naslovov v slabih treh letih.

Za založbo Mettis Bukvarna prevaja otroško zbirko Strašne zverinske zadeve avtorjev Beastly Boys – Volkodlak in zmajevka, Morske pošasti in druge poslastice, Pok! In trola ni več, Vampir iz džungle, za založbo Sanje pa roman Dobra znamenja, pod katerega sta se podpisala dva od popularnejših britanskih še živečih avtorjev, Neil Gaiman in Terry Pratchett, in za katerega je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY-ja, mednarodnega odbora za otroško književnost.

Je prevajalec štirih knjig iz fantazijske zbirke romanov Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja: Igra prestolov, Vihra mečev, Vranja gostija in Ples z zmaji. Pred izidom sta njegov prevod romana Neila Gaimana Ameriški bogovi, prav tako pa za založbo Sanje in Mladinsko knjigo njegov prevod problemskega najstniškega romana Johna Greena Krive so zvezde. "Ta knjiga me je res pretresla, v določenem trenutku sem se težko pripravil do tega, da sem na računalniški zaslone izpisal, da eden od junakov umre. Zdelo se mi je, da bi mu s tem, ko tega ne bi storil, lahko podaljšal življenje," je povedal, kakšne težave ima pri prevajanju.

Nasploh ima zelo rad fantazijske in fantastične roman. "Pred leti smo posedali v takrat še knjigarni Kazina in kolega Primož Usenik mi je podtaknil Pratchetta." Od takrat je zasvojen z njim in uresničila se mu je tudi želja, da je tega avtorja lahko prevajal.

Netipični Bedanec Tudi piše. Predvsem kratke zgodbe, ki jih objavlja v revijah Zapik in Joker, za katerega piše tudi članke o namiznih igrah. V tandemu z risarjem Matejem de Ceccom ustvarjata stripe za mesečnik Pil: Pilko in Čopka v Narobniji, Detektivi, V vampirskem gnezdu, Gusarski zaklad in Super junaki, parodični strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa in najemnina pa je bil objavljen v Mladini in zborniku Slovenski klasiki v stripu (Mladina, 2009). Za predstavo Črna kuhna v Mini Teatru je leta 2004 predelal besedila ljudskih pravljic v verzificirano in rapersko obliko, prav tako pa je v verze priredil besedilo za glasbeni performans za otroke Glas (KD Priden možic, 2005).

V sodelovanju s Petrom Kusom in Kajo Avberšek je kot scenarist sodeloval pri nastajanju knjige Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu. Od pomladi 2012 za revijo Stop piše medijsko kolumno Bedančeva beležka. Nasploh ima zelo rad knjige. Še najbolj pa prevajanje. Prepričan je, da je treba jezik, iz katerega prevaja, obvladati še bolje kot slovenščino.

Je tudi eden najvidnejših predstavnikov t. i. drugega vala slovenske stand up komedije. Med letoma 2004 in 2006 je nastopal občasno, leta 2007 pa je na pobudo Perice Jerkoviča in Andreja Težaka skupaj z Rokom Ružičem in Mladenom Pahovičem ustanovil stand up skupino Komikaze, ki je orala ledino v Sloveniji še neuveljavljenega žanra. Zelo dejaven je tudi v gledališču, nastopal je v predstavah kranjskega Gledališča čez cesto, leta 2002 je nastopil v predstavi plesalke Andreje Rauch Rebeka v produkciji En-knapa. Od leta 2008 redno sodeluje na pripovedovalskem festivalu Pravljice danes, leta 2009 pa se je lotil tudi samostojnih pripovedovalskih večerov Zgodbe za smeh in srh, kjer ljudske in umetne zgodbe postmodernistično secira in jim nastavlja ogledalo neodvisnega opazovalca. Kmalu ga bomo lahko videli na sklepni prireditvi Vesele šole v Festivalni dvorani, kjer bo prvega junija nastopil kot voditelj prireditve.