Turki imajo kljub islamu tisočletno vinsko tradicijo

A turška vina imajo dolgo tradicijo. Opisana so v Iliadi, o njih je pisal Plinij starejši. Mustafa Kemal Atatürk, ustanovitelj sodobne Turčije, je leta 1929 ustanovil prvo turško komercialno vinsko klet. Na leto v državi proizvedejo okoli 300 tisoč hektolitrov vina. Od tega ga 40 odstotkov naredijo v vinorodnem območju ob Marmornem morju, na meji z Bolgarijo in Grčijo. Naslednjih 20 odstotkov pridelajo ob Egejskem morju, največ v okolici Izmirja.

Kraj, kjer je Noe po svetovnem potopu zasadil prvi vinograd Izjemna vina pridelujejo tudi v Anatoliji, kjer so izjemno hladne zime in kjer gojijo avtohtone sorte trte. Vinorodno območje Buzbağ v Anatoliji naj bi bilo celo rojstni kraj vinogradništva, saj naj bi bilo to območje, ker je biblični Noe po svetovnem potopu zasadil prvi vinograd. Nič manj niso legendarni vinogradi na vzhodu države, ob sirski meji, kjer so dolga vroča poletja ob vetru iz mezopotamske nižine in kjer že od Kristusovih let vino pridelujejo Asirci. Osupljiv je tudi podatek, da naj bi imela Turčija 1.200 avtohtonih sort trte.

Toda v zadnjem času se turški vinogradniki srečujejo s težavo. Trenutna desno usmerjena vlada namreč že nekaj let omejuje tako reklamiranje kot uživanje alkohola. Turčija je v desetletjih sekularne države veljala za liberalno, kar zadeva pitje alkohola, ki so ga brez omejitev prodajali v vseh barih in trgovinah z licenco. V zadnjih dveh letih se je to zaradi strožjih zakonov precej spremenilo. Predvsem manjši butični pridelovalci vina so pri reklamiranju svojega vina zelo omejeni, medtem ko se velike vinske kleti kljub omejitvi reklamiranja zanašajo na svoje ime.

Vinarji kot preprodajalci drog in teroristi Mnogi turški vinogradniki so prepričani, da jih vlada obravnava kot preprodajalce drog ali teroriste, namesto da bi jim pomagala. Če že ne pri prodaji na domačem trgu, pa vsaj pri prodoru na tuje trge. In tu imajo Turki kaj pokazati: močna rdeča in aromatična bela vina, začinjena s tradicijo in izjemnim podnebjem.

Kljub omejitvam pa se za turško vinogradništvo ni bati. Tudi v najkonservativnejših okoljih lahko vedno izpod pulta lokalnega zlatarja dobite vrhunsko steklenico tamkajšnjega vina.

Gaja Sito Moresco 2012

Družina Gaja izvira iz Piemonta v Italiji, pravzaprav iz Barbaresca, kjer je bila leta 1859 ustanovljena prva klet. Zgodovinska klet s svojo tradicijo in kakovostjo sega v sam vrh svetovnega vinarstva. Mnogi kleti Gaja pripisujejo zasluge za prepoznavnost Piemonta in Barbaresca v svetu.

Angelo Gaja je bil gostinec, leta 1905 se je poročil s Clotilde Rey, ki ga je usmerila in spodbujala k boljši kakovosti ter predanosti vinu in pokrajini. Angelo, zdajšnji lastnik, je iz četrte generacije. V podjetje je vstopil leta 1961 in začel širiti prepoznavnost kleti. Uporablja vse znanje in izkušnje predhodnikov, očeta in starega očeta. Seveda kot izšolan enolog kleti poleg tradicionalizma daje tudi sapico modernizma. V Barbaresco je prvi pripeljal inox sode, danes pa vino inox sod vidi le pri maceraciji.

Klet Gaja v Piemontu ima trenutno v lasti sto hektarjev vinogradov, nekaj v pokrajini Barbaresco in nekaj v pokrajini Barolo. Vsa njihova vina so iz grozdja, pridelanega na lastnih posestvih. Leta 1994 se je klet razširila še v druge pokrajine Italije in tako so kupili tudi prvo posestvo v Toskani. Tako kot v rodnem Piemontu je tudi v Toskani cilj Angela Gaje proizvodnja vin, ki nosijo v sebi kakovost in prepoznavnost pokrajine. Njegova nadaljnja vizija je širitev kleti v tretjo pokrajino Italije, v Valpolicello, misli pa zahajajo tudi v prestižno Francijo.

Sito Moresco je poimenovan po družini, ki je imela v lasti 25 hektarjev vinogradov v Barbarescu, nato pa jih je kupila družina Gaja. Angelo se je odločil, da bo eno vino posvetil tej družini ter naredil zvrst nebbiola, merlota in cabernet sauvignona. Vinogradi ležijo v dveh vaseh, Barbaresco in Treiso.

Vino je temnorubinaste barve s kompleksnimi aromami. Sorta nebbiolo je tista, ki da vinu strukturo, merlot mu doda uravnoteženost, cabernet sauvignon pa bogat sadež in eleganco. Zaznamo arome temnordečega sadja, prevladujejo črni ribez, sliva in arome zelišč, ki jih lepo dopolni kava. V ustih je vino zaokroženo, s prisotnimi, vendar mehkimi tanini in zelo dolgim pookusom. Tako kot vsa vina Angela Gaje tudi to izžareva harmoničnost, eleganco in polnost.

Ponudimo ga lahko k pestremu izboru mesnih jedi, kot so divjačina in rdeče meso v vseh oblikah, bo pa tudi odlična kombinacija z zrelim, rahlo pikantnim sirom.

Sorta: zvrst sort nebbiolo, merlot in cabernet sauvignon Stopnja alkohola: 14,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 34,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si