Skrivnosti avstrijskih vin

Takoj za tem pomislimo še na Riedlove kozarce, najbolj slavne vinske kozarce na svetu, ki ob trku še dolgo zvenijo. Skoraj nikoli pa se ne spomnimo, da je tudi Avstrija vinorodna dežela, kjer se najdejo vrhunska suha bela vina. Res pa je, da je avstrijsko vinogradništvo utrpelo hude izgube po letu 1985, ko je izbruhnil škandal z antifrizom. Saj se še spomnite: vinogradniki so v želji, da bi vino hitreje postarali in ga naredili bolj sladko, vanj vmešali dietilen glikol, strupeno sestavino antifriza. Od takrat velja, da se potrošniki avstrijskim vinom na policah trgovin raje izognejo.

Avstrijski vinogradniki počasi okrevajo od škandala. Res bi bilo škoda, da bi avstrijska vinorodna tradicija propadla, saj ima bogato zgodovino. Tja v dobo Keltov sega, za največji razcvet pa se lahko zahvali komu drugemu kot Mariji Tereziji, ki je ukinila visoke dajatve in vinogradništvo spodbudila tudi z uvedbo osmic, ko so pridelovalci lahko doma neobdavčeno prodajali novo vino. S tem ni rečeno, da se je izboljšala kakovost, se je pa povečalo število vinogradov.

V Avstriji je zdaj malo več kot 50 tisoč hektarov vinogradov, večinoma na vzhodu dežele. Država je razdeljena na štiri večje vinorodne regije: Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Dunaj in Štajerska. In v vseh se razvija nov rod zagrizenih vinogradnikov, ki so prepričani, da bodo avstrijska vina vnovič vpisali na svetovne vinske karte.