Četrtek, 25. 7. 2019, 4.01
4 leta, 9 mesecev
Restavracija Julijana: priložnost, ki je niso povsem izkoristili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
Le malo, hkrati pa tako veliko bi bilo treba, da bi Julijana, restavracija v blejskem Grand Hotelu Toplice, postala ena najboljših pri nas.
Hrana je izvrstna, lokacija na obrežju Blejskega jezera je nekaj posebnega in celo natakarji, ki slovenščine sicer še niso povsem obvladali, so prijazni in poznajo svoj posel, toda ... Lastniki za hotel preprosto ne skrbijo, pa čeprav naj bi bil najprestižnejši na Bledu. Zakaj morajo iz dreves štrleti kabli, da ima vrt zvečer nepotrebno novoletno okrasje? Zakaj šele pri naročilu izvemo, da so cene, zapisane v vinskem listu in na spletni strani, medtem že zvišali?
Restavracija Julijana - Grand Hotel Toplice
Cesta svobode 12, 4260 Bled
Telefon: 04 579 10 00
Julijana ima v vsakem primeru kaj pokazati in upajmo, da bo veriga, ki upravlja hotel Toplice, to na pravi način prepoznala. In če drugega ne, hotel vsaj malo obnovila. V rokah imajo prestižno restavracijo na obrežju enega najlepših jezer, za katero bi sosedje dali marsikaj.
Tistega večera v restavraciji razen nas ni bilo nobenega Slovenca (očitno so cene previsoke za naš živelj). Pogovorni jezik je bil pri drugih mizah angleški, natakarji so se z nami malce lomili, a bili so prijazni, čeprav tudi oni niso znali razložiti, zakaj vinska karta (v velikosti kakšne knjige o Titu) ne drži povsem. Le kdo se je odločil toliko investirati v knjižno delo, ki ne opravlja svojega poslanstva?
Vinski list mora živeti, stvari se vsako leto, z vsako letino menjajo, v Julijanini vinski karti pa se je čas dobesedno ustavil. Cene ne držijo, vsebina pa še kar, so nam razložili in nam zraven porinili list papirja, na katerem naj bi bilo vse, kot je treba. In cena kozarca pretoplega Roedererjevega šampanjca je z deset poskočila na trinajst evrov.
Cena degustacij se sicer še ni spremenila, še vedno je velikih 54 evrov za tri in prav tako velikih 95 evrov za sedem jedi. To povprečnega gosta seveda odbija, da bi naročil kuharjeve izume, in zadovolji se s ponudbo a la carte, ki je, kdo ve, zakaj, občutno cenejša. Te jedi so, vsaj če sklepamo po opisu degustacije, zastavljene drugače, bolj preprosto, čeprav še vedno z razkošnimi sestavinami, predvsem pa presenetljivo obilne.
Pozdrav iz kuhinje: omleta z jajčevci, ostriga ter kruh z orehi in pehtranom
Presenečenje iz kuhinje je ostriga, h kateri priložijo še kos omlete z jajčevci na mangovi omaki ter zagozdo kruha z orehi in pehtranom. Razkošen kuharjev pozdrav se je lepo združil s šampanjcem, ki smo ga nato nadomestili z novim prestižnim vinom iz briške zadruge - belo zvrstjo De Baguer.
Na mizo sta prispeli juhi. Ena je bila paradižnikova, a ne kremna, temveč bistra, v njej pa je plaval raviol s peteršiljem. Še bolj zanimiva je bila hladna mandljeva juha, ki je imela v sredini otoček brokolija in chia semen, pika na i je bila hmeljeva pena. Značilnost kuhinje v Julijani je nedvomno množica sestavin, ki pa jih kuhar pametno spaja, da jedi še vedno ostanejo harmonične, predvsem pa okusne.
Hladna mandljeva juha
In če so juhe lahke, bi to težko trdili za tople predjedi. Še posebej težki so bili ajdovi njoki s tartufi, cvetačno omako in parmezanom. Morda bi lahko zmanjšali porcijo, še posebej zato, ker se je težko premagati, da ne zmažeš celega kupa. Lažji, a dražji (25 evrov) so bili popečeni repki škampov, ki so počivali na bobu in leči, svoje okuse pa so v obliki krem in pen dodali še japonski citrus sudači, gobe šitake in limonska trava.
Škampi na bobu in leči
Da, očitno je, da se v Julijani ne bojijo eksotičnih sestavin, ne prodajajo idej, da skoraj vse sestavine dobijo na lastnem vrtu, in nič drugače ni pri glavnih jedeh. Pegatko ponudijo v dveh različicah: prsi popečejo, bedri pa nadevajo s pistacijami in zvijejo v rulado. Junčji file pa je s 37 evri verjetno najdražja jed na obrežju našega najlepšega jezera. Mlado govedino prelijejo z omako gosjih jeter, tartufov in portovca, dodajo še malo popečene zelenjave in pehtranov zavitek.
Junčji file z omako gosjih jeter, tartufov in portovca
Kot rečeno, skoraj preveč nasitno, a še vedno manj kot pred nekaj leti, ko smo nazadnje jedli pri njih. Tudi avtorska kuhinja se zdi manj agresivna, dokaz je blejska kremna rezina, ki ni več razstavljena kot pred časom, ampak je bila tokrat v klasični različici, obogatena z jagodičevjem, sladoledom in drobljencem. Popoln obrok.
Blejska "kremšnita"
Na žalost pa ob sladicah niso pomislili, da bi ponudili sladko vino, in na koncu ne predlagajo žganja, kar bi se v takšnih primerih, ko en gost pusti v restavraciji več kot 100 evrov, spodobilo. Konec koncev imajo lep izbor žganic in konjake, ki dosežejo 180 evrov (za 0,2 decilitra).
Povzetek
Razkošna, a malce utrujena restavracija na eni najlepših slovenskih lokacij. Jedi so v slogu restavracije bogate, včasih celo prebogate, a s prestižnimi sestavinami in visokimi cenami.
Vinski karti sta pravzaprav dve. Na obsežnejši so zastopane praktično vse pomembne vinske pokrajine sveta, najbolj cenijo šampanjce Armand de Brignac (650 evrov), a ni povsem jasno, ali cene in zapisana ponudba držijo. Zanesljivejša je manjša karta, bolj kartica, na kateri je le nekaj vin, predvsem slovenska, in nekaj ponudbe na kozarec.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
