Refošk, primorski favorit, pod drobnogledom

Če se refoška še vedno drži sloves namiznega vina, pri katerem je število kozarcev pomembnejše od njihove vsebine, bodo sodelujoči na Svetu refoška dokazovali nasprotno. V Manziolijevi palači v Izoli, kjer so do zdaj že dvakrat priredili tudi odmevni festival oranžnih vin, se bo v ponedeljek zbralo 46 znanih vinarskih imen iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki v svojih kleteh čuvajo vina iz sorte refošk. Iz tega grozdja namreč ne priteče le vino z istim imenom – na rdeči zemlji slovenskega Krasa namreč iz njega pridelajo teran.

Sodelujoči vinarji bodo na degustaciji med 15. in 21. uro ponujali tako refoške kot terane, že ob 11. uri pa se bo v cerkvi Marije Alietske začel mednarodni simpozij. Na njem bodo vidni strokovnjaki govorili o sorti refošk ter vinih iz nje in vinskih slogih, opredelili nutricionistična dejstva in domnevne zdravilne učinke, tržne priložnosti refoška in terana ter se dotaknili uporabe refoška v kulinariki in ujemanju z jedmi.

"Danes je kakovost iskana, naš teritorij pa jo ponuja" "Izola je bila že v času Beneške republike znana po odličnem vinu," je ob predstavitvi prireditve poudarila Astrid Del Ben, predsednica italijanske samoupravne narodne skupnosti iz Izole, ki gosti festival v Manziolijevi palači. "Danes je kakovost iskana, naš teritorij pa jo ponuja. Tradicija vina je ena od tistih, s katero lahko postanemo bolj prepoznavni, in Svet refoška spada med prireditve, ki utrjujejo prepoznavnost Izole," pa je poudaril izolski župan Igor Kolenc.

Boštjan Zidar, glavni enolog koprske kleti Vinakoper, največjega pridelovalca refoška, je povedal, da kakovost in ugled refoška rasteta. "Refošk je ohranil pristnost, v kozarcu pa ni le vino, so tudi tradicija, kultura in ponos," je dejal in ob tem vse, ki jih zanima svet refoška, vina temne rubinaste barve z značilno cvetico in aromo, povabil v ponedeljek v Izolo.