Prekmurci kot edini na svetu, ki gojijo to sorto slastnega sadeža

Paradižnik velja za pravo superhrano, zato bi bilo dobro, da bi ga čim bolj redno uživali, saj nam zaradi antioksidantov pomaga ohranjati lepo kožo in lase ter ima blagodejne učinke na imunski sistem in tudi na druge organske sisteme.

Najbolj priljubljen je svež v solati in pokuhan v raznih omakah ter pečen kot priloga, nekateri ga radi nadevajo in spečejo. Brez paradižnika ni mediteranske hrane, poleti pa je tudi na naših krožnikih reden gost.

Čeprav ga imamo vsi za eno od vrst zelenjave, pa je paradižnik pravzaprav sadje, izjemno bogato z vitamini in minerali.

Med kuhanjem se njegova hranilna vrednost še poveča. Glavna sezona uživanja v zrelih domačih paradižnikih je od zgodnjega poletja in traja vse do sredine jeseni. Ko jih prinesemo domov, jih imamo lahko kar teden dni na sobni temperaturi, vendar jih moramo obvarovati pred neposredno sončno svetlobo. Preveč zreli paradižniki pa se bodo v hladilniku obdržali še od dva do tri dni, vendar okus ne bo več tako popoln. Če jih hranimo v hladilniku, jih pol ure pred uživanjem postavimo na prosto.

Kako izbrati zares pravi paradižnik?

Kdor nima te sreče, da bi sočen paradižnik lahko gojil na lastnem vrtu, se mora sprijazniti s kupljenim. Pri tem ni vseeno, katerega izberemo. Okus paradižnika je odvisen od vrste, predvsem pa od načina pridelave.

Na srečo je na naših policah pestra izbira različnih vrst paradižnika, in če izberemo Luštovega, nas bo zagotovo prepričal s prvinsko aromo domačega paradižnika. Na prodajnih policah izbirajmo plodove z napeto, nepoškodovano kožo. Morajo biti čvrsti na otip in enakomerne, intenzivne barve.

Le paradižniki iz integrirane pridelave se lahko pohvalijo s takšnimi lastnostmi. Pri Luštu paradižnike sadijo v organski substrat iz mešanice šote in kokosovih vlaken. Naravna podlaga zagotavlja večjo zračnost korenin, kar je eden od pogojev za dobro rast.

Minimalni vplivi na okolje

Paradižniki potrebujejo za rast optimalne pogoje. Radi imajo glavo na toplem in noge na mokrem. Luštove rastlinjake ogrevajo s pomočjo geotermalne energije, zalivajo pa jih z deževnico, ki jo zbirajo v laguni ob rastlinjakih.

Sajenje sadik poteka že januarja, tako da prve plodove lahko obirajo že zgodaj spomladi. Med dobavitelji sadik vedno skrbno izberejo takšnega, ki uporablja gensko nespremenjena semena.

Sadež mora dozoreti na rastlini

Premium paradižnik Lušt dozori na rastlini, kar mu daje polno rdečo barvo in visoko vsebnost likopena – naravnega antioksidanta. Zrele in sočne paradižnike nato ročno oberejo in sortirajo.

V Prekmurju letos že deveto sezono pridelujejo najbolj priljubljen slovenski paradižnik Lušt, ki ga odlikujejo odličen okus, svežina in sočnost. Paradižnik Lušt pridelujejo v rastlinjaku podjetja Paradajz v Renkovcih, ki obsega 90 tisoč kvadratnih metrov površin.

Edini na svetu, ki gojijo grozdasti paradižnik

Grozdasti paradižnik Lušt je edinstvena stara sorta grozdastega paradižnika, Prekmurci pa so edini na svetu, ki jo gojijo. Vzgoja v primerjavi z modernimi in konkurenčnimi sortami je težja, pridelka je manj, so pa sadovi zato toliko slajši.

Kaj vse prihaja iz Lušta na vašo mizo:

• Klasični grozdasti paradižnik Lušt, ki ima okrogle, sočne in mesnate plodove.
• Manjši grozdasti paradižnik – Mali Lušt, ki je primeren za solate in kot sveža malica.
• Veliki paradižnik, ki mu po domače pravijo tudi volovsko srce. Je bolj mesnat in primeren za odlične omake, solate ali priboljšek k sendviču.
• Več vrst češnjevega paradižnika, ki je najmanjši in hkrati najokusnejši paradižnik, saj so arome in okusi skoncentrirani v majhnem plodu.
• Slivov paradižnik je "podaljšan" češnjev paradižnik v obliki slive, ki ga odlikujeta odlična aroma in okus. Nepogrešljiv je za solate, še posebej slasten pa je v kombinaciji s sirom feta.
• LUŠTek je pisana paleta češnjevih paradižnikov – črni, rumeni in dve različni sorti rdečega češnjevega paradižnika –, ki jih obožujejo najmlajši, saj so sladki in aromatični.

Črmlji in naravni plenilci na delu

Luštove paradižnike oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so "živi dokaz", da pri pridelavi ne uporabljajo strupenih preparatov, ki bi bili škodljivi tako za čmrlje kot tudi ljudi. Čmrlji so del stalne favne v Luštovem rastlinjaku. Če rastline ali plodove vseeno napadejo škodljivci, imajo v rastlinjaku njihove naravne sovražnike, t. i. plenilce, ki napadejo paradižnikove škodljivce, niso pa škodljivi za rastlino ali plod paradižnika.

Paradižnik Lušt je pravi slovenski paradižnik, kot z babičinega vrta.