LUŠTova praznična jed Gorazda Žilavca

Morda se sprašujete, ali smo se v uvodu zmotili, ko smo paradižnik razglasili za sadje. Čeprav ga pretežno uporabljamo kot zelenjavo, je paradižnik vrsta sadja. Ne glede na vrsto je pomembna sestavina številnih jedi, od solat in omak pa vse do pit. Zakaj ne bi nekaj poletne svežine vnesli tudi na prihajajočo novoletno zabavo?

Ni vseeno, ali pri pripravi jedi uporabite dišeč, svež, slovenski paradižnik ali tistega, ki je prišel iz bolj oddaljenih krajev. Privoščite svojim jedem najboljši, ročno obran paradižnik LUŠT.

Kaj imata skupnega božič in paradižnik?

Čeprav so božično-novoletne dekoracije v naših domovih vseh barv, pa na naših novoletnih smrečicah, kuhinjski mizi, celo oblačilih in decembrskih pižamah prevladuje rdeča. Prav tako to velja tudi za vedno sveže LUŠTove paradižnike, ki jih tako kot veseli december prepoznamo po unikatnem in nadvse prijetnem vonju.

Poskrbite, da bo med prazniki tudi vaša miza, s tem ne mislimo le na dekoracijo, pač pa na postreženo hrano, odražala božično vzdušje. Naj bodo postrežene jedi barvite kot drugo decembrsko okrasje. Sveži LUŠTovi paradižniki bodo v vaše hode vnesli svežino in barve, od rdeče in rumene pa do črne.

LUŠTni prigrizki iz Pomurja. Foto: Paradajz d.o.o.

Huevos rancheros ali jajca na mehiški način 

Presenetite goste z jedjo, ki jo lahko postrežete kot prilogo glavni jedi ob kozarcu vina ali pa kot samostojen manjši obrok za družinsko večerjo. Pripravo si lahko ogledate tudi v videu z Gorazdom Žilavcem, ki vam bo prikazal postopek in z vami obenem delil še marsikatero zanimivost o paradižniku LUŠT:

Sestavine:

• Ročno obran paradižnik LUŠT vedno omamno diši. 0,5 kg paradižnikov LUŠT,
• olivno olje,
• mala čebula,
• 2 stroka česna,
• 40 dkg pancete,
• 1 žlica dimljene pekoče paprika,
• 1 pečena paprika (lahko vloženo v olju),
• salama s papriko,
• sol in poper,
• 4 jajca,
• nekaj kosov kruha in
• peteršilj.

Priprava:

Na srednji vročini prepražimo čebulo, dodamo na majhne koščke narezano panceto in na lističe narezan česen ter pražimo 5 do 10 minut. Ob koncu praženja dodamo še pekočo dimljeno papriko. Medtem paradižnike blanširamo (namočimo ga za par minut v vrelo vodo, nato pa potopimo v ledeno vodo, da lažje odstranimo lupino), olupimo in narežemo na koščke ter jih dodamo v ponev. Pečeno papriko (vloženo v olju) narežemo in dodamo v ponev, dodamo koščke salame, solimo ter pokrito kuhamo. Po desetih minutah ubijemo 4 jajca. Spet pokrijemo in počakamo, da jajca zakrknejo. Nato dodamo poper ter potresemo s peteršiljem. Jajca postrežemo v ponvi s popečenimi kruhki.

Kuharske ideje Gorazda Žilavca

Da je tudi v kuhinji lahko LUŠTno, še posebej če pripravljate jedi z LUŠTnim paradižnikom, vam pokaže priljubljeni slovenski igralec Gorazd Žilavec. V zabavnih kuharskih oddajah bo postregel s številnimi idejami za pripravo kulinaričnih mojstrovin, katerih pomembna sestavina je prav lokalno pridelan, svež paradižnik. Morda prav v njegovih kuharskih oddajah najdete navdih za svojo praznično večerjo. Naj tudi v vaši kuhinji postane LUŠTno in zabavno.

LUŠTne kuharske oddaje, v katerih s sočnimi paradižniki kuha Gorazd Žilavec.

Poletna svežina v hladnih zimskih dneh

Uživanje lokalno pridelane hrane je priporočljivo tako z vidika posameznika in družbe kot tudi ohranjanja okolja. Še bolje pa je, če je tudi pridelava živila do okolja prijazna. Tega se zavedajo tudi pri LUŠTu, kjer celo za zimsko pridelavo paradižnikov uporabljajo do okolja prijazen Sistem za zimsko vzgojo.

Zimska pridelava paradižnika LUŠT poteka v Mali Polani, kjer imajo kar dva hektarja in pol velik rastlinjak. Z uporabo naravnih virov in mehanizmov zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Tudi enajstmetrske sadike na dosegu roke

Sadike za LUŠTen paradižnik zrastejo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji. Deset tednov stare sadike paradižnika oktobra zasajajo v organski substrat, prve plodove pa obirajo že decembra. Ciklus zimske pridelave se konča po 11 mesecih, v katerih sadike zrastejo od devet do 11 metrov. Kljub višini sistem dvigovanja in spuščanje sadik omogoča, da so plodovi vedno na dosegu obiralcev.

V LUŠTovem rastlinjaku vedno brenči.

Do narave prijazni na vsakem koraku

Cvetove LUŠTnih rastlin oprašujejo čisto pravi čmrlji. Živahno brenčanje zagotavlja nove in nove plodove, hkrati pa je tudi živ dokaz, da pri pridelavi ne uporabljajo škodljivih preparatov za škropljenje. Namesto njih imajo v rastlinjaku raje koristne živalice, ki lahko kadarkoli opravijo s škodljivimi insekti.

Ne samo opraševanje, tudi zalivanje paradižnikov poteka na do okolja najbolj prijazen način. Čeprav uporabljajo pretežno deževnico, tudi z njo ravnajo skrbno. Za zalivanje uporabljajo kapljični sistem, s katerim porabijo le toliko vode, kot je rastline potrebujejo.  

CO2 od ogrevanja spreminjajo v kisik

LUŠTov poletni rastlinjak v Mali Polani.

Celo električna in toplotna oskrba rastlinjakov za vzgojo LUŠTnega paradižnika je kar najbolj varčna in prijazna do okolja. Poletni rastlinjak v Rentovcih namreč ogrevajo z obnovljivim geotermalnim virom energije. Sistem za zimsko vzgojo paradižnika v Mali Polani pa vključuje uporabo zemeljskega plina s soproizvodnjo toplote in elektrike, ki jo uporabljajo za dodatno osvetljevanje rastlin v zimskih mesecih. Nastali CO2 pri izgorevanju zemeljskega plina vpihujejo v rastlinjak, LUŠTne rastline pa ga prek fotosinteze pretvorijo v kisik.

Pri LUŠTu tako poskrbijo za sočen in okusen paradižnik, ki je po vsej Sloveniji dostopen skozi vse leto, hkrati pa s posebnim načinom njegove pridelave poskrbijo, da na okolju pustijo kar najmanj ogličnega odtisa.

Preživite LUŠTne praznike v krogu svojih najbližjih, LUŠTno leto 2022 pa si oblikujte po svojem receptu.