Dolenjski dobrovoljček

Cviček je eno redkih vin, ki je sestavljeno tako iz rdečih kot iz belih sort grozdja. Je svetlo rdeče barve z rubinastim odtenkom ter sveže sadne arome, ki spominja na jagode. Od leta 2001 je zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP), ki med drugim natančno določa njegovo sestavo. V cvičku prevladuje žametovka oziroma žametna črnina, avtohtona slovenska sorta, katere predstavnica je tudi najstarejša trta na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. Žametovke mora v cvičku biti od 40 do 50 odstotkov, druge rdeče sorte, modre frankinje, pa od 15 do 20 odstotkov. Med belimi sortami v cvičku je nosilna kraljevina, ki je mora biti po pravilniku od 10 do 15 odstotkov, cvičku pa mehča kislost in mu povečuje pitnost. Preostanek so druge dovoljene bele sorte, kot so laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plavec. Dober tako za duha kot za telo Dolenjski posebnež je lahko vino, vsebuje od 8,5 do 10 odstotkov alkohola. Zaradi nizke vsebnosti alkohola in svežine njegovi ljubitelji poudarjajo, da je idealno vino za vsakodnevno zmerno uživanje. In ne le to – pripisujejo mu veliko zdravilnih učinkov. Flavonoidi, ki jih vsebujejo vsa rdeča vina, imajo ugoden vpliv na zdravje in preprečujejo srčno-žilna obolenja. Zaradi kislosti, ki jo sicer nekateri označujejo za cvičkovo slabost, je bolj primeren za sladkorne bolnike, nizka alkoholna stopnja pa ga uvršča med dietetična vina.

"Cviček je sinonim za Dolenjsko in uteleša mehkobo te pokrajine. Je nežen, svež in lahek, kar ga dela prepoznavnega in primernega za vse priložnosti, zaradi tega pa ima tudi tako širok krog ljubiteljev. Prav ta njegova preprostost in nizka stopnja alkohola mu dajeta prednost pred ostalimi vini," meni Marko Cvelbar, aktualni Kralj cvička. Kralj cvička je sicer naziv, ki ga Zveza društev vinogradnikov Dolenjske vsako leto aprila podeli na Tednu cvička, pripade pa vinogradniku, čigar cviček na ocenjevanju dobi najvišjo oceno. Lani se je za naziv najboljšega cvička potegovalo 556 vzorcev, zmagal pa je cviček iz kleti Marka Cvelbarja.

Ni vsak cviček "tisti pravi" cviček Domovina cvička je izključno dolenjski vinorodni okoliš. Ta ne obsega celotne Dolenjske, temveč le tista območja, kjer so dani pogoji za uspevanje vinske trte. To so torej manjši griči, raztreseni na območju šestih občin, Brežic, Krškega, Litije, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega. Grozdje za pridelavo "tistega pravega", zaščitenega cvička, lahko prihaja le iz tega območja, ob tem pa pravilnik postavlja še dodatne pogoje. Grozdje namreč ne sme prihajati iz vinogradov, ki ležijo pod 210 metri nadmorske višine, ne glede na nadmorsko višino pa ne smejo imeti severne lege.

Za pridobitev označbe cviček PTP pa ni dovolj le, da vino zadosti predpisani sestavi sort in da grozdje prihaja s predpisanih območij, temveč je pomemben kriterij tudi kakovost vina. "Pridelovalec lahko cviček pod tem imenom trži pod pogojem, da na ocenjevanju pri pooblaščeni organizaciji doseže ustrezno kakovost vina, in to velja za vsak letnik posebej," je pojasnila Mojca Jakša z ministrstva za kmetijstvo.

"Ni naslednikov, ki bi prevzeli vinograde" Cviček profesionalno ali ljubiteljsko prideluje okoli 10.000 vinogradnikov po vsej Dolenjski, a se po besedah Jožeta Žure iz Zveze društev vinogradnikov Dolenjske to število rahlo niža. "Predvsem zato, ker ni naslednikov, ki bi te vinograde prevzeli," je pojasnil Žura.