Še ena pomlad – Nanin poklon dedku Ježku

Srečna trinajsterica balad in šegavih izjem Nana Milčinski, ki je kot režiserka, dramaturginja in performerka stara znanka odrskih desk, je v torek, 2. oktobra, do zadnjega kotička napolnila Klub CD v Ljubljani – tokrat kot pevka. Pevka s plemenito popotnico, izvajalka uglasbene poezije Franeta Milčinskega - Ježka, ki sta ji prefinjeno glasbeno suknjo ukrojila priznana glasbenika in producenta Martin Štibernik in Anže Langus Petrović, tudi člana Nanine spremljevalne skupine Mambo lento – prvi klaviaturist in drugi basist –, v kateri glasbeno kuliso ustvarjata še Sergej Randjelović, (bobni) in Žiga Stanonik (kitara).

"V zadnjem pogovoru z dedkom me je ta vprašal: 'Nana, misliš, da bom doživel še eno pomlad?' Ni je, zato mu v celoti posvečam ploščo in današnji večer," je vsestranska kulturna snovalka popeljala v zaodrje poimenovanja plošče Še ena pomlad, nadvse prikupne sestavljanke večinoma balad in prgišča šegavih izjem, ki vse domujejo v Ježkovi knjigi Sončna ura. Na promocijskem koncertu ob izidu albuma je Nana Milčinski predstavila srečno trinajsterico pesmi z zastavonošo Dragi, ki že en mesec smelo osvaja radijske valove in si pridobiva simpatije poslušalcev. Te so se vnemale tudi na torkovem koncertu, na katerem je Nana s skupino Mambo lento popeljala v Ježkov svet, kjer ne manjka sladko-grenkih spominov, hrepenenja in v življenje zaljubljenih misli, ne izostanejo pa niti družbenokritični ošvrki.

Dušo božajoča glasba v prepletu z Ježkovimi humoreskami Poezija Franeta Milčinskega - Ježka v čarni glasbeni preobleki je tako mamljiva, da si že ob prvem poslušanju kar mimogrede zamrmraš znana besedila iz Ježkovega zavidljivega opusa. Dušo božajoča glasba je več kot pisana na kožo Nani, ki je po dedku podedovala preobčutljiv odnos do sveta, kot je priznala sama, humor pa se je naselil v njenega brata Juša Milčinskega, ki je kot gost pristavil košček v mozaik sestrinega predstavitvenega koncerta. Eden vodilnih slovenskih improligašev je tokrat iz dedkove zakladnice izbral dvojec humoresk, z interpretacijo katerega je dodobra nasmejal občinstvo, Nana pa je dodala še šopek deklamacij s soncem ožarjenih dedkovih verzov.

"In sonce je kažipot mimo zla do dobrot, do resnic mimo zmot, mimo nesreče do sreče, mimo decembra do maja, korak je lahak, raja in raja po beli luči, nič ga ne zmuči, ne jenja in ne jenja … To je življenja sončna stran," je Ježek svoji ljubljeni vnukinji spisal popotnico za življenje, ko je naredila prve korake, prav gotovo pa bi ji, če bi mu bilo dano, kaj tako pogum vlivajočega skoval tudi za popotnico v glasbeni svet.