Zion

TIP: Slabo posnet, a kljub temu izvrsten album melodičnega heavy metala, kakršnega danes sicer ne delajo več.

Zion je nov projekt odličnega pevca in multi-instrumentalista Freddyja Curcija, nekdanjega člana melodičnih rockerjev Sheriff ter kasneje tudi ustanovitelja odlične AOR metal atrakcije Alias. Zion pa nimajo nobene zveze z istoimenskim in precej uspešnim krščanskim rock bendom, tako da je potrebno biti pri nakupu precej pazljiv.

Zion je Curcijev prvi izdelek po njegovem solo albumu Dreamer's Road, ki ga je objavil daljnega leta 1994. Ta album je danes prava redkost. Vmes je bil Curci tudi bolan in mogel peti. Glavni razlog, da ni toliko let objavil nobene plošče, pa je, kot sam pravi, dejstvo, da je hotel na svojem novem izdelku predstaviti zares popolne skladbe. Kar se samih skladb tiče, mu je to na Zion v veliki meri tudi uspelo. Pesmi so namreč prvorazredni melodični heavy metal z veliko mero AOR (ameriški rock za odrasle, op.) pompoznosti ter tipično ameriškega pop rockerskega blišča. Strogo kitarski zvok skladb pa občasno bogatita še odlične orgle in klavir, ki pa sta "varno" v ozadju. Predvsem vokalne melodije ter sila izdelani in pravilni riffi pa so tisto, kar dela ta album še kako poseben. Curci se ne brani niti bogatih večglasij, ki izjemno popestrijo refrene. Vse skladbe so sicer narejene po predvidljivih obrazcih ameriškega oziroma kanadskega AOR metala iz poznih osemdesetih, vendar jih Curci in ekipa izvrstnih glasbenikov, ki so sodelovali na tem albumu, naredijo sveže, zanimive in marsikje tudi zelo nepredvidljive. Skupina pa enako dobro obvlada tako ostre melodično metalske in rock skladbe, kot tudi tiste tipično ameriške radijske balade izpred dveh desetletij ali več. Čeravno imajo skladbe na Zion obilo pop barvitosti in izrazito komercialno noto, pa imajo hkrati tudi tisti čisti in pravi rockerski oziroma heavymetalski naboj.

Zanimivo je, da Zion niti za trenutek ne odstopajo od melodike poznih osemdesetih in takratnega načina pisanja skladb. V svojem početju so tako temeljiti, da nikoli niti ne poskusijo s čim drugačnim ali (morda?) novejšim. Zion ostajajo na lovu za tisto pravo melodijo, za tistim najbolj melodičnim riffom in za tisto najbolj spevno skladbo. Pri tem pa občasno demonstrirajo še nekaj sila zanimivih rešitev in virtuoznih instrumentalnih vložkov oziroma kitarskih solaž.

Edina slaba stran albuma je produkcija, ki je totalno starinska in tudi v osemdesetih ne bi dobila ravno vrhunskih ocen. Zvok je razmeroma temen in tudi sami instrumenti so dokaj nenatančno obarvani. Vse to precej otežuje poslušanje in vsaj ob prvih poslušanjih marsikdaj prekrije kakšno bravuro. Vprašanje je, zakaj je prišlo do tega. Morda Zion niso imeli velikega proračuna in so sicer zares odlične in sveže zveneče skladbe morali na hitro posneti. Druga možnost pa je, da se je bend za ta korak odločil zavestno, z namenom, da tudi zvočno pričara pozna osemdeseta. No, če je temu tako, potem mu ta produkcijski prijem vsekakor ni uspel.

Navkljub slabemu zvoku pa je Zion odličen album, na katerem je 11 zares izvrstnih skladb. Pravzaprav je to po dolgih letih prva prava, zares dobra in mestoma celo dokaj izvirna AOR heavy metal plošča, ki je ljubitelji melodičnega, vendar ne sluzastega, in kot solza čistega ameriškega tradicionalnega heavy metala nikakor ne bi smeli preslišati.