VIDEO: Evforija, ki sliši na ime Manouche

Završalo je že maja letos, ko so v Križankah nastopili kot predskupina Francozinji Zaz, saj jim je uspelo vzpostaviti vzdušje, kakršnega skupinam, ki so sicer namenjene za ogrevanje pred glavnim izvajalcem, uspe redko. Od tedaj epidemija Manouche v postavi Robi Pikl na kitari, Marco Grabber na elektroniki, Petra Trobec na harmoniki, Krešimir Tomec na basu in Luka Ipavec na trobenti pridno razsaja po Sloveniji. S svojo gipsy swing plesno glasbo vsepovsod sproža vsesplošno evforijo in dokazuje, da je mogoče ustvarjati kakovostno glasbo, ki jo lahko za svojo vzamejo vse generacije.

Kje si lubi? Tako je bilo tudi na včerajšnjem koncertu v Cvetličarni, kjer se je gnetlo starih in mladih, ki so plesali, skakali in peli na prve avtorske pesmi s prvenca Kje si lubi?. Po kratki uverturi Vida Jamnika na vibrafonu je nastala zvočna podlaga za prvo skladbo Manouchovega večera Bi šla naprej, ki je (če izvzamemo uvod) na novem albumu tudi prva po vrsti in hkrati tista, ki je bila poleg pesmi Kje si lubi? deležna največjega odziva zbranega občinstva.

Poleg vseh devetih pesmi z novega albuma so svoj uro in pol dolg nastop začinili z instrumentalnimi vložki, pri katerih prednjačijo Piklove dovršene kitarske solaže, in priredbami nekaterih večnih uspešnic, kot je na primer Is you is or is you ain't my baby Louisa Jordana, kjer so se skupini pridružili še Sergej Randželovič na bobnih, dve dodatni vokalistki Trobec in celo Zoran Predin. Ta je bil poleg Alenke Godec tudi največje presenečenje večera in čeprav sta oba odlično opravila svoje delo, bi lahko ves koncert Manouche izvedli tudi brez glasbenih gostov (pa tudi brez priredbe Sing it back, s katero so se na oder vrnili po bisu).

Robi Pikl – frontmen v pravem pomenu besede Sklenemo lahko, da so Manouche krenili na glasbeno pot v velikem slogu, kakršnega ne pomnimo že dolgo. Vzrok za tako pozitiven vsesplošen odziv je mogoče iskati tako v sveži kakovostni glasbi kot tudi izjemni pristni energiji, ki jo oddajajo člani skupine. Zagotovo največ zaslug pa je mogoče pripisati Robiju Piklu, gonilni sili vsega projekta, ki je hkrati tudi frontmen v pravem pomenu besede. Poleg izjemnega glasbenega talenta ima samosvoj odrski izraz, iz katerega veje iskrenost – na tej pa tudi stoji večina dobrih in uspešnih projektov.