To pa je bilo "tricky"

Tricky je v Ljubljano prišel z bendom. Na oder Kina Šiške so prišle tri glasbenice, in sicer pevka, kitaristka in basistka, poleg katerih sta Trickyja spremljala še bobnar in klaviaturist. Lahko bi pobrskali po spletu in ugotavljali imena članic in članov benda, ampak Trickyju se ni zdelo vredno, da bi jih predstavil, in zato naj pri tem tudi ostane. Že ob prvih taktih se je izkazalo, da je bend zares izvrsten. Živi in ponekod dobro prostorsko obarvani bobni so dajali polni in bombastični glasbi še posebej zanimiv pečat. Po nekaj skladbah se je na žalost izkazalo, da bo glavno breme nosila kar skupina sama. Tricky se je namreč predvsem ukvarjal s poziranjem in razkazovanjem v polmraku, ki je tudi fotografom precej oteževal delo in so morali goljufati s sicer prepovedano bliskavico.

Večino vokalnih delov (tudi njegovih) je tako odpela pevka sama. Tricky je le na trenutke stopil k mikrofonu, nekaj malega odrepal ali kaj pripomnil, preostalo pa je pustil tonskemu tehniku, ki je vešče lovil in razmnoževal njegove glasove. In če bi temu vzorčenju še lahko rekli legitimni trip hop dub, bi dejstvo, da je Tricky kar nekaj skladb popolnoma prepustil bendu, sam pa je s hrbtom obrnjen proti občinstvu in daleč od mikrofona kadil (karkoli že), težko spravili v nek okvir glasbenih razmišljanj.

Sledil je še en nenavaden dogodek. Med zanimivo izvedbo klasika skupine Motorhead Ace Of Spades je Tricky pozval obiskovalce, naj se povzpnejo na oder. Simpatično gesto pa je pokvaril s tem, da je med zadnjo skladbo poziv ponovil in tako je vse skupaj izpadlo kot nekakšno prisilno druženje.

Morda je Tricky s tem, ko je več poziral in puhal dim v klaviaturista, želel predstaviti nekakšen radikalno drugačen pristop do podajanja svoje glasbe in morda tudi drugačno videnje tega, kaj naj bi bil koncert. Vendar Tricky ni Karajan, ki je z enim gibom znal umiriti orkester. Tako je na koncu vse skupaj bolj kot ne izpadlo samovšečno kot nekakšno čaščenje mita, v katerem glavni igralec ni več pomemben. Še posebej pa Trickyjevo sinočnje početje diskreditira dejstvo, da na YouTubu ne boste našli izvedb istih skladb, ki so jih odigrali včeraj, v katerih je bil Tricky popolnoma tiho.

Po drugi strani pa je takšna njegova – treba je povedati – dosledna drža precej ponižujoča do tistih njegovih oboževalcev, ki imajo radi njega, njegov glas, ki se ga je za povrhu večino koncerta še slabo slišalo, njegovo enkratno interpretacijo in njegove fantastične skladbe. In ne nazadnje, stopiti na oder in se dajati po koščkih in še to v zelo omejenih količinah oziroma še teh ne, preprosto ni način, s katerim ustvariš magijo koncerta, četudi je bilo občinstvo kar zadovoljno.

Dejstvo je, da je bil to koncert brez dramatskega loka in brez repa in glave, pa naj je bila izvedba preostalih članic in članov skupine še tako fantastična in naj so bili zvoki, ki so jih izvabljali iz svojih inštrumentov, še tako magični in enkratni. Z eno povedjo, na tem koncertu je Tricky, torej tisti, zaradi katerega je koncert sploh bil, manjkal, četudi se je zvezdnik objemal z občinstvom in na nek, seveda ne glasbeni način tudi neprestano komuniciral z njim. Naj za Trickyjevim početjem stojita še tako trdno prepričanje in drža, dejstvo ostaja, da bi njegov ljubljanski koncert lahko naslovili tudi "Trickyjeva odlična skupina brez Trickyja izvaja njegova najboljša dela".

Sicer pa Tricky še zdaleč ni edini, ki je Ljubljano zamenjal za prostor za vaje. Pred njim so to naredili že tudi veliko slavnejši od njega. Tisti, ki ste bili na ljubljanskih koncertih Louja Reeda, Davida Bowieja ali Patti Smith, veste, o čem je govora.