Petek, 1. 3. 2024, 12.20
8 mesecev, 3 tedne
Slovenski filmarji: Še vedno čakamo pred zaprtimi vrati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v četrtek v Slovenski kinoteki podelilo Štigličeve nagrade za izjemno režijo avdiovizualnih del. Za življenjsko delo je bil nagrajen režiser Anton Tomašič. Podelili so še pet enakovrednih nagrad Štigličev pogled. Podelitev je zaznamovalo opozorilo, da slovenski film še vedno čaka pred zaprtimi vrati.
O filmskem in televizijskem režiserju Antonu Tomašiču so v utemeljitvi med drugim zapisali, da je med sodelavci veljal za vrhunskega profesionalca in pokončnega človeka. Njegov opus je nastajal v časih, ko je bila produkcija igranih vsebin na nacionalni televiziji neprimerljivo obsežnejša od današnje in je tudi z izborom tem in estetskimi stremljenji neredko presegala današnjo produkcijo, ki se zaradi diktata gledanosti vse bolj podreja množičnemu okusu.
Leta 1966 se je zaposlil na Radioteleviziji Slovenija, kjer je deloval vse do upokojitve leta 2004. Bil je eden najbolj dejavnih televizijskih režiserjev igranih vsebin, njegova filmografija šteje na desetine naslovov.
Podelili so tudi pet enakovrednih nagrad Štigličev pogled za izjemno režijo, ki jih društvo vsako leto podeli najmanj dvema in največ petim režiserkam in režiserjem, ki ustvarjajo na področju filma in televizije. Prejeli so jih Marko Šantić za celovečerni igrani film Zbudi me (produkcija Vertigo), Damjan Kozole za celovečerni dokumentarni film Pero (Vertigo), Maja Prettner za celovečerni dokumentarni film Duhovnica (Studio Virc), Tosja Flaker Berce za celovečerni igrani film Kaj pa Ester? (Temporama) in Ivan Gergolet za celovečerni igrani film Mož brez krivde (Staragara).
Letošnjo komisijo za podelitev nagrad so sestavljali Tijana Zinajić (predsednica), Miran Zupanič in Martin Srebotnjak.
Na že deseti podelitvi Štigličevih nagrad je uvodoma predsednik društva Matevž Luzar pred platno prinesel vrata, ki jih je snel s tečajev društvenih prostorov na Kersnikovi ulici v Ljubljani. Na vrata so režiserji in režiserke pred šestimi leti zapisali 60 nujnih ukrepov za razvoj slovenske kinematografije, ki so del Nacionalnega programa za film za obdobje 2018–2023.
Režiserja Miha Hočevar in Matevž Luzar z vrati, na katerih so zapisani nujni ukrepi za razvoj slovenske kinematografije
Program so v društvu zaradi dolgoletne odsotnosti državne vizije razvoja avdiovizualnega ustvarjanja pripravili sami in z njim seznanili odločevalce. Služil je tudi kot osnova za aktualni Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki so ga prav tako pripravili strokovnjaki v okviru Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Luzar je povzel petletno obdobje z ugotovitvijo, da so bili od 60 nujnih ukrepov doslej izvedeni zgolj štirje, so sporočili iz društva.
Kot so še zapisali, želijo slovenske režiserke in režiserji z letnim podeljevanjem nagrad Franceta Štiglica za izjemne dosežke in za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije povečati prepoznavnost slovenskega filmskega ustvarjanja in nagraditi vse prevečkrat prezrte ustvarjalce te veje umetnosti.
Preberite še:
