OCENA FILMA: Neverjetni Spider-Man 2

Ko se je po petletnem kinematografskem premoru – Spider Man 3, pod režijo katerega se je podpisal Sam Raimi, je bil na sporedu leta 2007 ‒ pred dvema letoma na velika platna ponovno zavihtel superjunak v modro-rdečem kostumu v filmu Neverjetni Spider Man (namesto Tobeyja Maguireja se je v pajkovo mrežo zapletel nadvse všečni Garfield), se je filmski svet spraševal, zakaj po uspešnih (z izjemo tretjega dela) filmih o Spider Manu spet začeti znova.

Prvi del kot dovolj močan temelj za vsa prihajajoča nadaljevanja Vizualno impresiven, a čustveno votel (da o nepravilni in neprivlačni izbiri "nekulskega" zlikovca Kuščarja ne izgubljam besed) prvi del je med občinstvom našel svoje privržence, pa tudi številne kritike. Film se je, gledano finančno, dobro odrezal, saj je v kinoblagajne po vsem svetu natrosil kar impresivnih 750 milijonov zelencev (545 milijonov evrov). Kljub temu da gre za prihodkovno najslabši film o Človeku pajku, se je studio Sony Pictures odločil za nadaljevanje, ki ga je tudi v drugo usmerjal režiser Marc Webb.

Mu je tokrat uspelo splesti močnejšo zgodbo z močnejšimi liki? Zagotovo. Film je, zahvaljujoč kompleksnemu, a prepričljivemu scenariju, ki so ga spisali Alex Kurtzman, Roberto Orci in Jeff Pinkner, ter kljub številčnejšim negativnim likom (no, trem) in številnim podzgodbam bolj koherenten in povezljiv ter bolj impresiven in večji od svojega predhodnika. In to na vseh ravneh. Predvsem tisti najpomembnejši, čustveni povezavi med glavnima junakoma, Spider Manom in njegovim alter egom Petrom Parkerjem (Andrew Garfield) in Gwen Stacy (Emma Stone).

Najnežnejši trenutki so tudi najmočnejši Nežnejši trenutki, in teh ni malo, ki v ospredje postavljajo mlada zaljubljenca, so prikupno nerodni, pristni, igrivi, tudi malo komični in v ravno pravem razmerju do spektakularnih akcijskih prizorov, da filmu z oznako znanstvenofantastična akcijska domišljijska pustolovščina ne odvzamejo niti trohice znanstvene fantastike, domišljije in pustolovščine.

Če je Parker v svoji lastni koži podoba nerodnega ničeta, mu tista druga koža omogoča neomahljiv pogum, trdno voljo in željo po bitki s kriminalci. In tokrat mu, verjemite, nikakor ni dolgčas.

V prvih minutah filma pot prekriža zlobnemu Rusu Alekseiu Sytsevichu (grozeči Paul Giamatti), ki bi mu moral psihiater predpisati tečaj obvladovanja besa. Ta bes še kako zaživi v zadnjem prizoru, ko se Sytsevich pojavi kot mehanizirani "nosorog" Rhino. Kljub le nekaj minutam, ki so jih na velikem platnu namenili Giamattiju, se njegova upodobitev slovanskega norca gledalcu globoko vtisne v spomin.

Naelektrena igra "lisjaka" Naslednji v vrsti zlohotnih duš je oskarjevec Jamie Foxx. Izkaže se kot sprva psihološko nestabilni uslužbenec podjetja Oscorp Max Dillon (ki postane, ker ga Spider Man reši, njegov največji oboževalec), nato pa po nesrečnem padcu v prepoln bazen električnih jegulj kot nov kriminalni um, ki bo stal nasproti "izdajalcu" Spider Manu, bliskajoče se prelivajoči Electro. Tudi pod težo prostetične maske in posebnih učinkov, ki so njegovo telo preobrazili v električnega superzlikovca, Foxxu uspe na izjemen način projicirati neobvladljiv bes in poškodovano psiho, s katerima grozi romantični navezi Parker-Stacy.

Naziv showstealer – gre za lik, ki je, po osebnem prepričanju, blestel v vsakem prizoru, v katerem se je pojavil, in zasenčil vse preostale – pa je upravičeno pripadel Parkerjevemu prijatelju iz otroštva Harryju Osbornu, sinu Normana Osborna, ustanovitelja Oscorpa. V Harryja, pozneje tretjega zlobneža Zelenega goblina, v katerega se Harry preobrazi po prejemu injekcije gensko spremenjenega pajkovega strupa, se je prelevil izjemen mladi igralec Dane DeHaan. Svoj neizmerni talent je več kot upravičil v Kronikah, tokrat pa je prekosil še samega sebe. S prodornim pogledom in androgeno lepoto na eni ter blazno norostjo na drugi strani je oblikoval večplasten trpeči lik, ki kljub vsemu denarju, ki ga ima, ne more ubežati sestanku z Gospo s koso. Zato jo želi prelisičiti ... A poskus se, kot boste videli, nesrečno izjalovi.

Odlika filma je mojstrska izvedba dih jemajočih akcijskih prizorov. A kot sem omenil že prej, se še tako bombastična eksplozija ne more primerjati z otipljivo kemijo med Petrom in Gwen. Prav zaradi teh prizorov, predvsem pa zaradi pretresljive in srce parajoče sklepne tretjine (pripravite robčke!), je film eden od najboljših v žanru filmskih priredb znanih stripovskih superjunakov. Celo Marvel bi se lahko naučil kaj novega od gospoda Webba.

Kako se bo zgodba odvijala naprej in kdo bo Spider Manu še paral živce, bo znano čez dve leti, torej leta 2016, ko se bo Garfield še v tretje "neverjetno" vihtel med stolpnicami Velikega jabolka.

Napovednik filma: