Mož v črnem, ki ga ni

Johnny Cash je zaradi zapletov z dihanjem, povezanih z diabetesom, umrl 12. septembra leta 2003 – mnogi menijo, da se je njegovo bolezensko stanje namreč močno poslabšalo zaradi žalosti, ki mu jo je prinesla ženina smrt.

Cash se je v zgodovino glasbe zapisal kot eden najbolj vplivnih in popularnih glasbenikov 20. stoletja. Svoje poslušalce je navduševal predvsem s country glasbo, velja pa tudi za enega od pionirjev rock'n'rolla, ki je sem in tja zaplaval tudi v vode bluesa, rocka in gospela. Izdal je kar petinpetdeset albumov in v času svojega življenja napisal več kot tisoč pesmi. Te so, še posebno v poznejših letih njegovega delovanja, zrcalile njegova občutja žalosti, bolečine in trpljenja, prepoznavnost pa je v njih zarisal tudi zanj značilen baritonski vokal. Najbolj znane pesmi so denimo I Walk the Line, Folsom Prison Blues, Ring of Fire, Get Rhythm in Man in Black. Mnogo mlajših poslušalcev ga pozna tudi po skladbi Hurt, ki jo je priredil po originalu ameriške zasedbe Nine Inch Nails. Z zase uporniško držo in neprilagodljivostjo je Cash vplival tudi na punk.

Vpliv težkega otroštva Johnny Cash je na svet prijokal kot četrti otrok v družini s sedmimi otroki. Že pri petih letih je začel z delom na bombažnem polju, ki si ga je njegova družina redno popestrila s petjem. Čas velike gospodarske krize je pomenil zanjo velik udarec, finančna in osebna stiska tistega časa je navdihnila marsikatero pesem, ki jo je glasbenik napisal pozneje v svoji karieri. Močno ga je zaznamovala tudi prezgodnja bratova smrt, ki se je pri petnajstih smrtno ponesrečil z žago.

Ko se je glasbenikova kariera v poznih petdesetih letih začela vzpenjati, je Cash začel z nevarno razvado pitja in jemanja drog – postal je zasvojen z amfetamini. Zasvojenosti se dolgo časa ni mogel rešiti. Ena od prelomnih točk naj bi bila, ko je pod vplivom velikega odmerka želel narediti samomor. Ta izkušnja mu je pomagala tudi pri vnovičnem odkrivanju boga, s pomočjo ljubezni svojega življenja June Carter je z drogami nekaj časa prenehal, pozneje pa jim spet podlegel. Odvisnosti naj bi se popolnoma rešil šele v začetku devetdesetih.

Man in black Glasbenik je celo svoje življenje močno sočustvoval z zaporniki, zato je leta 1958 v zaporu San Quentin začel s serijo "zaporniških" koncertov. Na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta je vodil tudi svojo televizijsko oddajo The Johnny Cash Show, v kateri je gostil najrazličnejše glasbenike, med drugim tudi Neila Younga, Louisa Armstronga in Kennyja Rogersa. V tem času je Cash izpopolnil tudi zase značilno črno pojavo in si pridobil vzdevek Man in Black. S črnimi oblačili naj bi predstavljal uboge in lačne, zapornike in tiste, ki so podlegli drogam. Leta 1980 je pri oseminštiridesetih postal najmlajši rekrut Country Music Hall of Fame, zatem pa je nastopil še v vrsti televizijskih filmov.

Ne glede na težave, ki jih je moral Cash v življenju prebroditi, danes velja za glasbeno legendo in vzornika marsikateremu glasbeniku raznovrstnih žanrov. Leta 1999 je za življenjske dosežke prejel grammyja, leta 2005 pa je režiser James Mangold o njemu posnel film Walk the Line, v katerem ga je upodobil Joaquin Phoenix.