Nedelja, 2. 9. 2012, 12.15
9 let, 2 meseca
Me First and the Gimme Gimmes: havajske srajce, kolebnica in R. Kelly

"Ti si pa malce pijan," se je zaslišalo z odra. "Pojdi nazaj na Hrvaško!" Ko je občinstvo v prijetno nabiti dvorani Kina Šiške zaslišalo te besede, jo je napolnilo z navdušenimi kriki – verjetno ne zaradi nestrpnosti do južnih sosedov, temveč iz veselja, da je protagonist in basist zasedbe Me First and the Gimme Gimmes, Fat Mike, z izjavo pokazal, da ve nekaj o deželi, v kateri se nahaja. Večkrat se je kakopak pohvalil s svojim znanjem besede "prosim" oziroma "prozim", kot jo je izgovoril sam, da bi bilo še bolj zanimivo, si je vmes vzel tudi čas, da je navdušeni "stage diverski" mladini s svojo veliko bas kitaro poskušal preprečiti skok na roke navdušenega občinstva.
Več kot očitno so Fat Mike – ki ga ljubitelji punk rocka poznajo tudi kot frontmana zasedbe NOFX – in njegova super zvezdniška kalifornijska punk rock zasedba Me First and the Gimme Gimmes sinoči poskrbeli, da se je depresiven, deževen sobotni dan prevesil v energičen koncertni večer, poln norčij in punk rocka, s katerim so dokazali, da lahko svojevrstne različice osladnih r'n'b refrenov in prastarih skladb iz muzikalov nasmeh na ustnice narišejo še takim silakom ali glasbenim izbirčnežem.
Kot rečeno, so možje v havajskih srajcah, ki so si prisvojili oder, dobro znani obrazi kalifornijske punk rock scene: frontman oziroma basist starih dobrih NOFX, Fat Mike, član zasedbe Re-Volts, Spike Slawson, Scott Shiftlett zasedbe Face to Face ter dva člana benda Lagwagon, Joey Cape in Dave Raun. Bend se je oblikoval, ko sta Fat Mike in Cape odprto spregovorila o svoji želji, da bi v punk rock različicah preigravala pesmi Neila Diamonda in stare folk skladbe. In res; čeprav bend sprva ni nameraval izdajati plošč, jih je do danes luč sveta ugledalo že devet, na katerih so v svojem slogu obdelali vse; od country klasik, legendarnih rock skladb pa do srce parajočih r'n'b uspešnic in osladnih napevov filmskih muzikalov. Včeraj so tako v Šiški odmevale skladbe, kot so Leaving on a Jet Plane Johna Denverja, Season in the Sun The Kingston Tria, On the Road Again Willieja Nelsona, End of the Road r'n'b zasedbe Boyz II Men, Enjoy the Silence benda Depeche Mode, Over the Rainbow, ki jo je v filmu Čarovnik iz Oza prepevala Judy Garland, pa tudi Tomorrow legendarnega muzikala Annie. Kot uspešnici, ki sta najbolj razdivjali občinstvo, sta se izkazali zimzelena Country Road in pa R. Kellyjeva I Believe I Can Fly.
Medtem ko se je občinstvo ukvarjalo z mislijo, kako se najbolje vključiti v koncert, se je peterica na odru neprestano objemala, pokala šale, komentirala in se žalila. Vokalist Slawson je bil zaradi svoje "blond pričeske iz 2. svetovne vojne" denimo označen za lezbičnega Hitlerja. Šala kakopak ni ostala le pri besedah; kitarist Cape si je denimo med koncertom privoščil nekaj trenutkov preskakovanja kolebnice, ko ga je prijelo na malo potrebo, pa je dovolil, da ga do stranišča čez celo dvorano na rokah ponese kar občinstvo.
Po slabi uri koncerta je bend oder zapustil, po navdušenih krikih občinstva pa se vrnil s skladbami Mandy, Don't Cry for Me Argentina in Sail Away.
Čeprav prekratek, se je koncert izkazal za barvito punk rock zabavo, ob kateri verjetno še najbolj zadrgnjenim ni uspelo obdržati resnega obraza – navsezadnje je bilo videti, da se po odru podi peterica moških, ki na svojevrsten način doživlja krizo srednjih let.