Hooverphonic

TIP: Hooverphonic so preprosto ena najboljših in najbolj izvirnih pop skupin zadnjih desetih let.

Hooverphonic so odličen belgijski avant-pop bend, ki ga vodi Alex Callier. Skupina se je najprej imenovala Hoover in pod tem imenom je leta 1996 objavila izvrsten album A New Stereophonic Sound Spectacular, ki še do danes ostaja eden najboljših trip-hop albumov vseh časov. Skupino, ki se je takrat imenovala Hoover, naj bi kmalu zatem tožila družba, ki izdeluje sesalce s tem imenom in bend se je preimenoval v Hoooverphonic. Po drugih podatkih pa je skupina ugotovila, da obstaja kar nekaj bendov z imenom Hoover, in se je zaradi tega odločila za novo ime.

Kakorkoli že, njihov prvenec A New Stereophonic Sound Spectacular, je definitivno eden najlepših trip-hop albumov vseh časov. O bendu pa se je začelo več govoriti šele, ko je nosilno skladbo tega albuma 2 Wicky v svojem čudovitem filmu Stealing Beauty uporabil sloviti italijanski režiser Bernardo Bertolucci. "Ob bok" skladbi je postavil prelepo Liv Tyler, ki je v tem filmu odigrala morda celo svojo življenjsko vlogo. Pesem, ki sicer temelji na skladbi Walk On By legendarnega soul/funk mojstra Isaaca Hayesa, je s tem dobila povsem novo dimenzijo. Zagotovo pa ta skladba spada med deset najboljših trip-hop pesmi vseh časov.

Na kasnejših albumih so se Hooverphonic precej odmaknili od trip-hopa Ohranili pa so zanimive in vedno hipnotične ritmične vzorce, ki so (vsaj za pop) sila nekonvencionalni, a vedno ultimativno groovy. Kasnejša glasba Hooverphonic je v bistvu najčistejši pop, ki pa ga je bend vedno znal interpretirati zelo po svoje. Njihove skladbe so prava šola harmonij, izredno izdelanih melodij, čudovitih vokalnih linij ter strahovito dobrih aranžmajev. Predvsem pri slednjih so Hooverphonic marsikdaj izvedli pravo revolucijo. Na svojih kasnejših štirih studijskih albumih so se iz eklektičnega elektronskega pop benda prelevili v nekakšen retro avantgardni pop bend, katerega glasbene osnove so bila skoraj klasične orkestracje, ki so sicer značilne za popevke, šansone, kabaret in stari pop. Te orkestracije pa so družili z zelo samosvojo pop in deloma še vedno tudi trip-hop logiko. Rezultat je bil vedno poln omamnega ambienta ter totalno modernega in urbanega zvena. Nenazadnje, na svojem zadnjem studijskem albumu No More Sweet Music so Hooverphonic na dveh CD-jih predstavili popolnoma identične skladbe v dveh orkestralnih različicah, kar je že samo po sebi sila drzna in vsekakor nenavadna poteza. Ob vsem tem pa so se Hooverphonic v svoji karieri poigravali tudi z zvoki disca in klasičnega popa sedemdesetih.

Ob deseti obletnici delovanja skupine, ki se je tudi kadrovsko precej menjala, so njihovi založniki izdali zbirko njihovih najboljših skladb, ki so jo preprosto naslovili s Singles 96-06. Na tej plošči so zbrane prav vse njihove najboljše skladbe, od že omenjene 2 Wicky pa do odlične pol-balade Mad About You, ki je morda njihova edina kolikor toliko znana skladba tudi v naših logih. Med kar enaindvajsetimi skladbami pa boste našli tudi vse tiste najbolj drzne in skrajne.

Singles 96-06 je vsekakor odličen CD, na katerem je predstavljen delček sicer sila pestre belgijske glasbene ustvarjalnosti, ki pa le redko pride do nas. Vsekakor te zbirke ne smete preskočiti. Če vas že sama izjemno dobra in sveža "pop" glasba ne prepriča, potem prisluhnite albumu vsaj zato, da ne boste mislili, da vse dobro nastane le v Veliki Britaniji ali ZDA. Hooverphonic so namreč izjemno pronicljiva, eksotična in prefinjena pop skupina, ki pa ima tudi tisto globalno urbano pop vibracijo.