George Nolfi: Matt je najbolj simpatičen igralec

Kako je zaživela ideja o filmu Usodni? Moj producentski partner Michael Hackett mi je predstavil kratko zgodbo Philipa K. Dicka Adjustment Team in rekel, da je osnovna ideja zgodbe v tem, da obstaja usoda, ampak da je to skupina ljudi, nekakšen biro. To se mi je zdela očarljiva začetna točka za film. Pozneje smo se odločili, da bomo posneli ljubezenski film, v katerem moški sreča žensko svojih sanj. Nato pridejo k njemu ljudje iz pisarne za usodo in rečejo: "Ne tako hitro, ni bilo mišljeno, da jo ti sploh spoznaš." Navdušen sem bil nad tem, da film deluje kot zmes različnih žanrov in da se poigramo z usodo, ki stoji nasproti prosti volji. Ta ideja je naravno sledila zgodbi. Odkupil sem pravice za snemanje in nekaj let premišljeval o strukturi zgodbe. Ko sem napisal scenarij, sem ga pokazal Mattu Damonu in ga vprašal, ali bi igral romantično glavno vlogo v filmu, ki ima znanstveno-fantastične elemente. Po nekaj pogovorih z njim sem napisal nov osnutek, on je podpisal in zdaj smo tu.

Matt Damon igra politika Davida Norrisa, ki se hoče boriti za žensko svojih sanj proti biroju, ki upravlja z njegovo usodo in nasprotuje razmerju z njo. Kako je delati z njim? Z Mattom Damonom je zelo preprosto komunicirati in delati, ker se samo pojavi in opravi svoje delo. Stevena Soderbergha sem prosil za nasvet, kako režirati Matta. Rekel je, da posebnega nasveta sploh ne potrebujem, da mu moram samo povedati, kaj hočem in bom videl, kako to on opravi. In to je vse res!

Matt ima edinstven vsakdanji šarm in se z gledalci poveže na poseben način. Matt je najbolj simpatičen igralec, kar jih je. Prevzame lahko katerokoli vlogo in še vedno deluje vsakdanje. Tudi ko igra politika. To je zato, ker se ne pretvarja. Matt Damon je običajen fant, ki počne izjemne stvari.

Mislite, da bi bil lahko dober politik? Da. Morda bi imel nekaj težav s sklepanjem političnih kompromisov. Zelo uspešen bi bil pri prepričevanju ljudi, ki bi takoj videli, da jih razume.

V filmu Usodni se David in Elise zaljubita po samo nekaj srečanjih. Mislite, da je kaj takega mogoče? Ja, verjamem, da je mogoče. Prepričan sem, da je mnogo ljudi po svetu to tudi doživelo.

Emily Blunt igra balerino Elise Sellas. Zakaj je bila ona prava za to vlogo? Najprej sem nameraval angažirati profesionalno plesalko, saj sem hotel zgodbo postaviti v resnični svet. Prav zato sem v film postavil resnične politike. Potem sem srečal Emily in na avdiciji je bilo zelo očitno, da je prava za to vlogo, saj je neverjetno močna in realistična igralka. Med njima z Mattom je bila posebna kemija, ki je bila ključna za film.

Kdaj ste pa zvedeli za to privlačnost? Ko sem jo videl na testnem snemanju in sem pomislil, da moramo to imeti. Zato sem na snemanju naredil vse, da smo jo ohranili.

Kako ste pa ohranjali to kemijo? Večinoma tako, da sem spodbujal njun odnos in jima puščal manevrski prostor, da sta lahko prizore priredila po svoje. Potem v montirnici izbereš prizore z največ kemije.

Celo spodbujali ste ju, da na snemanju improvizirata? Tako kot si pisec želi, da si režiser lasti scenarij, tako si režiser želi, da si igralci lastijo vloge. Če jim nudiš dovolj svobode za preizkušanje, bodo prišle na dan ideje, na katere sam nisi pomislil.

Film nam pokaže tudi, kako močna je lahko ljubezen. Da in to bi še povezal z mislijo, da pravo ljubezen izbereš prostovoljno.

Ta tematika je navdušujoča. To me zanima že od otroštva. Film je poglobil moje razumevanje vprašanja, koliko si izberemo sami in koliko življenje izbere za nas. Obstajata usoda in svobodna volja. Svoje življenje izoblikujejo tudi stvari, ki so nas potisnile na določeno pot. Hkrati pa se zavedamo, da imamo možnost izbrati svojo pot.

Usodni krmari med različnimi žanri. Od trenutka, ko sem izvedel za zgodbo, sem vedel, da to ne bo znanstveno fantastični film ali pa čistokrvna ljubezenska zgodba. Začutil sem izziv premakniti ustaljene meje oziroma pravila.

In to ste naredili na zelo zabaven način! Bil sem zelo odločen, da posnamem vizualno vznemirljiv film, ki ima svoj tempo in močan konflikt. To ni težak film, ampak zabavno potovanje. Po filmu čutiš željo po pogovoru. To je največji kompliment, ki ga lahko dobim za ta film.

Kako je bilo režirati na realnih lokacijah po New Yorku, pa naj bo to Šesta avenija, stadion Jenkijev ali Kip svobode? Najprej je bila ideja, da bomo snemali na različnih lokacijah, na ulici. Tako lahko posnameš popolnoma drugačne prizore, kot če bi uporabljal zeleni zaslon. Na ulici lahko obrneš kamero kamorkoli, tako kot se razgleduješ tudi v resnici.

V filmu ni pravih pozitivcev in negativcev? To se mi je zdelo zelo pomembno. Če bi bili člani biroja samo zlikovci, ne bi mogel povedati tega, kar sem želel.

Zdaj ko je za vami režijski debi, kako vam je všeč režija? Počutim se, kot da je to nekaj, za kar sem bil rojen. Na snemanju sem se počutil izvrstno. Rad pripovedujem zgodbe in všeč mi je zamisel, da zapleten proces v domišljiji prenesem na platno.

Kaj je po vaše najtežje pri ustvarjanju filma? Pisanje. Ustvarjanje zgodbe, ki še ni izdelana, je zame najtežji proces. Tudi režiranje je naporno, vendar je napisati dober scenarij težje kot dober scenarij z dobrimi sodelavci spremeniti v uspešnico.