Film lahko vzgaja mlade in zraven tudi zabava

Težavo za zdaj rešujejo močno oglaševani hollywoodski naslovi z dobro zasnovano žanrsko logiko, zvezdniškimi imeni in razvedrilnimi scenariji, a vprašljivo kakovostjo. Vendar mladi ob tej zaslepljenosti obidejo manjše kinodvorane v središču mesta, ki tedensko zagotavljajo kakovosten in izobraževalni program ene najkrajših, a najpomembnejših umetnosti 20. in 21. stoletja.

Filmska industrija se je od samega nastanka do danes povsem spremenila. Obdobje italijanskega neorealizma v obdobju pred, med in po drugi svetovni vojni predstavlja avtonomno filmsko industrijo, ki je v dvorane privabljala množice ljudi vseh generacij. Filmi s kakovostno vsebino v smislu dobrega kritičnega odseva družbe v takratnih časih so predstavljali obenem tržni in izobraževalni material ter zabavo.

Kakovostni filmi se še vedno ohranjajo in predvajajo, naj bodo to klasični filmi ali čisto novi prvenci svežih avtorjev, tudi iz hollywoodskih studiev. Taki filmi so danes dobili mesto v povsem drugačnih medijskih diskurzih v sklopu kinematografov, kot so Kinoteka, Kinodvor in Kino Komuna. Te manjše in intimnejše kinodvorane v središču mesta lahko danes enačimo z višjo kulturo opere ali teatra, medtem ko se filmi z dobro marketinško podlago in trgom vrtijo v megalomanskih dvoranah velikih kinematografskih verig.

Kaj je razlog za slab obisk? Če se vrnemo na obdobje italijanskega neorealizma, ko je film prikazoval nepopačeno in jasno reprezentacijo takratne vojne realnosti, lahko opazimo trend, ki danes ni več prisoten – ljudje so takrat obiskovali kino predvsem zato, da so se poleg zabave tudi informirali, izobraževali. V poznejših letih je to vlogo prevzela televizija z novičarskim pripovedovanjem, danes pa živimo v dobi digitalizacije, ko informacije kar mrgolijo v vsakem internetnem kotičku.

To je le drobcen vidik težave. Drugega predstavlja spletno piratstvo. Ne glede na to, da je slika z originalnega 35-milimetrskega filmskega traku na platnu videti veliko bolje, je za ogled takega filma v dvorani treba plačati. Filmofili zato filme raje dobijo nezakonito s spleta, redki pa zaidejo v kinodvorano predvsem zaradi druženja in sprostitve.

Kinoteka se na negativni trend ne ozira Slovenska kinoteka, ki se financira s pomočjo ministrstva za kulturo in delno tudi s prodajo kart v dvorani, se z vprašanjem (ne)obiskanosti predstav ne ukvarja preveč, saj jim delo predstavlja poslanstvo. "Z obiskom smo zadovoljni. Letno presežemo 30 tisoč obiskovalcev, kar je za dvorano s 124 sedeži veliko. Ne oziramo se na obisk. Nočem reči, da me obisk ne zanima, vendar ima Kinoteka svoje zgodovinsko poslanstvo in je dolžna mladim študentom ponuditi kinematografsko izkušnjo na velikem platnu s filmskega traku," nam je povedal muzejski tehnik Jurij Meden in dodal, da bo Kinoteka vedno vrtela filme, tudi brez občinstva.

"Kinoteka ni v službi zato, da bi stregla okusu in pričakovanjem občinstva, ampak za razliko od preostalih kinematografov obstaja zato, da ta okus prvenstveno vzgaja in oblikuje." V Kinoteki na prvo mesto postavljajo predvsem preostale dejavnosti, kot so ogromen filmski arhiv, restavriranje, filmska literatura in celoten filmski muzej. "Če se vprašamo, ali je kinoteka nekaj, kar pripada našim staršem ali je za nas mlade še vedno relevantno, je to približno tako, kot če bi rekel, da je Narodna galerija nekaj, kar pripada zgodovini." Opozoril je na težavo, da ljudje prehitro označijo dober in še vedno aktualen film kot star, pa vendar filmska umetnost šteje samo 120 let.

Mladi so potrošniki, in ne več posamezniki Film je bil že od svojega rojstva kot medij in kot umetnost neločljivo zlepljen s tržno logiko. To ni pomenilo, da v nekih popolnoma kapitalističnih pogojih dela ni mogla nastati veličastna mojstrovina, saj so ne nazadnje velika imena klasik nastajala izključno v tržnih pogojih. Pred množičnim pohodom Hollywooda so se za preživetje bojevali s kakovostnimi filmi, danes pa je filmska industrija pripravila dobre strategije, ki filmu skoraj zagotavljajo, da se proda ne glede na vsebino in kakovost.

Najstniki kino obiskujejo predvsem zato, ker so podvrženi dobro naštudirani marketinški strategiji Hollywooda, ki jim film umesti na njihovo raven individualizacije in vzbudi potrebo po zabavi. Meden se spominja otroštva, ko je kot ljubitelj filma naslove iskal v knjigah, ki jih je skrbno zbiral, nato pa čakal tudi več let, da je film prišel v kino, in se tja odpravil s prijatelji.

Kot ugotavlja, so današnji obiskovalci kina predvsem najstniki, ki si filme ogledujejo v veliko večjem številu kot odrasli, kar predstavlja dobro novico. "Težava najstnikov ni v tem, da nočejo v kino, ampak to, da jih globlji pomen kina ne zanima, da se z njim nočejo izobraževati, saj vse pomembne informacije najdejo na internetu," pravi Meden.

Mladi še vedno radi zaidejo v Kinoteko. Dogovarjajo se s številnimi partnerji, ki skupaj z njimi ustvarjajo program iz popolnoma drugačnih področij. O tem pričajo različne delavnice v sklopu različnih fakultet. Tradicionalna iniciativa fakultete za arhitekturo v Ljubljani Odprte hiše Slovenije je v sklopu razstave priredila program v Kinoteki, ki bo s filmom do 3. oktobra združila tudi študente, ki jih film prvotno ne zanima. Podobno izkušnjo bodo delili tudi s študenti psihologije, ki bodo filme preučevali iz psihološkega stališča.

Film je treba vpeljati v šole Poleg tega pa Andrej Šprah že tretje leto vzgaja profesorje s ciljem, da bi se veda o filmu kmalu vključila tudi v osnovne in srednje šole. Kino-katedra je dobro obiskan in dobro zastavljen program za pedagoge, kjer profesorji skupaj s filmskim poznavalcem diskutirajo o videnih filmih na predavanjih. "To, kar delamo, predstavlja nekaj zelo pomembnega. Kot dobro vemo, film ni v kurikulumu osnovnih ali srednjih šol. Govori se že desetletja, da se ga bo nekoč uvedlo, in verjamem, da se bo to tudi zgodilo." Ta program predstavlja rešitev, da bi se film v fazi izobraževanja umestil ob glasbeno, likovno in besedno umetnost. Tako bi se približal študentom in tudi mlajšim, ki danes težko začrtajo lastne interese.

Na film moramo gledati kot na zelo raznolik objekt, ki je hkrati tržna dobrina in umetniško delo. Lahko gre za orodje misli, lahko za zelo pomemben kulturni artefakt, ki priča o nekem konkretnem času in prostoru, v katerem je nastal. En posamezen film lahko združi vse te vidike, potem nastane velika mojstrovina in hkrati lahko tudi klasika. Kinematografi po Sloveniji se zavedajo, da obisk kina danes pomeni celostno doživetje, zato sama umetniška atraktivnost za mladega ni več dovolj. Vendar vseeno ne moremo reči, da kino postaja umetnost in zabava naših staršev, saj se tudi danes rojevajo filmski presežki, ki bodo že jutri postali pomembne klasike. Mogoče so ravno danes prezrti kakovostni filmi postali atraktivna umetnost, saj so nekoč pripadali izključno popularni kulturi.