Dev Patel: od zmedenega mladeniča do revnega milijonarja in lastnika hotela

"Sonny je kot Duracellova baterija, ima noro velike energije. Vse gre narobe, on pa ohranja svojo prikupnost – zaznamuje ga namreč nekompromisno optimističen pogled na svet," je o svojem liku iz zgoraj omenjenega filma v enem od intervjujev povedal mladi Dev Patel. Še več, tudi njega samega zaznamujejo podobne lastnosti. Kot priznava sam, je namreč nekako prismuknjen, hiperaktiven, hkrati pa težko dalj časa ohranja pozornost. "Vloga Sonnyja me je presunila, ker gre v njegovem primeru za fanta, ki postaja moški. Hkrati film govori tudi o starih letih in o tem, da je ne glede na starost vedno prostor za spremembe, učenje, izboljšavo in razsvetljenje."

Patelov aktualni lik Sonny je ambiciozni mladenič, ki od očeta v Jaipurju podeduje hotel in se ga odloči prenoviti v vrhunski hotel za upokojence. Ravno v tem času v hotel prispe skupinica upokojencev, zgolj z upanjem, da bodo ob vsej svoji čustveni prtljagi začeli novo življenje. V zmedi, ki jo povzroča zastoj obnove, in med odkrivanjem nasprotij polne Indije začnejo počasi odkrivati nekaj nenavadnih presenečenj.

"Za sodelovanje pri filmu sem se odločil, ker moja mati skrbi za ostarele," je pojasnil Patel. "Prebral sem scenarij in ugotovil, da bi ji to bilo zelo všeč."

S televizije do oskarjevega nagrajenca Mladenič Dev Patel, ki bo še ta mesec dopolnil dvaindvajset let, se je mlademu občinstvu predstavil v britanski televizijski seriji Skins, ki brez zadržkov govori o najstniškem odkrivanju sveta in lastne, še mozoljaste notranjosti. Nemalo zatem se mu je sreča nasmehnila z glavno vlogo v večkratnem oskarjevem nagrajencu Revni milijonar, kljub temu pa trdi, da se še danes ne more videti na velikem platnu. "Sovražim svojo igro. Vem, da to zveni kot iskanje hvale, ampak res je zanič."

Samokritični fantič je na svet prijokal indijskim staršem v angleškem Harrowu, kot igralec pa se je preizkusil na šolskih odrskih deskah, za kar je prejel tudi nagrado. Svoje šolanje, ki vključuje tudi dramsko igro, je nadaljeval med snemanjem serije Skins. Kot neverjetno energičen mladenič se je nemalokrat znašel v težavah – da bi se znebil svoje odvečne energije, se je začel aktivno ukvarjati z borilnimi veščinami.

Ljubezen do neodvisnega filma Dve leti po tem, ko ga je Revni milijonar izstrelil mod medijske žaromete, je Patel dobil prvo priložnost igranja v filmu ameriške produkcije. Kot pravi sam, je bila vloga v akciji The Last Airbender zanimiva izkušnja, kljub temu pa ni bila najbolj po njegovem okusu. "Raje snemam nekaj takšnega, kot je Marigold. Za to ne dobiš toliko denarja, se pa z delom počutiš veliko bolj povezano. Ko se projekta lotiš, imaš vizijo, ki je ne ubije ogromen film z ogromnim zaledjem denarja. Hočeš vedeti, da lahko svoj lik sooblikuješ in s tem pustiš na filmu svoj pečat. V Marigoldu sem to lahko počel in z veseljem bi tovrstne neodvisne filme snemal do konca življenja."

Pred snemanjem filma Revni milijonar si je, da bi glavno vlogo odigral karseda dobro, našel službo v klicnem centru. Tokrat je želel Sonnyja upodobiti čim bolj spontano, zato se česa podobnega ni lotil, dobro pa se je moral izuriti v indijskem naglasu. Ker so film v resnici snemali tam, kjer se dogaja, je to priložnost izkoristil za dodatno vajo. "Za govor sem imel trenerja, hkrati pa sem 'gnjavil' tudi vse druge; od kostumografov do lučkarjev. Na ta način se lahko priučiš določenih gest, ki jih nekdo iz Harrowa pač ne more poznati, kljub temu da sem bil v Indiji že večkrat."

Od strahu do najpomembnejše izkušnje svoje kariere Ravno zaradi nenadnega uspeha z Revnim milijonarjem je Patel vlogo v Marigoldu sprejel s pomisleki. "Scenariji, ki jih dobim, so večinoma za vloge Indijcev, zato želim ohraniti selekcijo. Ko sem prebral tega, sem bil sprva zelo navdušen, potem pa me je malce minilo," je priznal mladenič in dodal, da se je ob klicu režiserja Johna Maddena premislil.

Tako kot se je sprva ustrašil svoje vloge, so ga pred snemanjem Eksotičnega hotela Marigold tlačile celo nočne more. S strahospoštovanjem je namreč razmišljal o svojih soigralcih – izvrstnih umetnikih britanskega filma.

"Razmišljal sem o tem, kako bo spoznati Judy (Dench) in Maggie (Smith), kakšni bosta do mene in kako se moram odzvati jaz. Skrbelo me je celo to, kako naj se oblečem." Izkazalo se je, da se s tovrstnimi skrbmi ukvarja zaman – kot je povedal, je bila izkušnja čudovita, igralke pa do njega izjemno prijazne. Še več; kot pravi sam, je bila to zaradi izkušene, izvrstne igralske ekipe to najbolj poučna izkušnja njegove kariere.