Brez Tonyja Soprana ne bi bilo Dona Draperja

Ko se je na spletu pojavila novica, da se je pri komaj enainpetdesetih zaradi kapi za vedno poslovil James Gandolfini, je družabna omrežja preplavilo malo morje njegovih fotografij, lepih misli in besed slovesa – nič kaj pretirano čudnega, saj se je v zgodovino televizije zapisal s pomočjo enega od najbolj poznanih in priljubljenih junakov, mafijca Tonyja Soprana.

James Gandolfini je italijanskim staršem na svet prijokal leta 1961 v Westwoodu v zvezdni državi New Jersey. Ker je odraščal v predani rimskokatoliški družini, ki je govorila italijansko, redno pa obiskovala tudi svojo domačo državo, je razvil močno italijansko identiteto, kar mu je pozneje po svoje pomagalo tudi na igralski poti.

V srednji šoli je igral košarko in sodeloval v šolskih gledaliških predstavah. Študiral je komunikologijo, preden pa se je začel ukvarjati z igranjem, je delal kot točaj, redar in vodja kluba. Z igranjem se je srečal prek prijatelja Rogerja Barta, ko se je preselil v New York.

Svoj filmski prvenec je Gandolfini doživel leta 1987 v filmu Shock! Shock! Shock!, sledile pa so majhne vloge v filmih, kot so The Last Boy Scout Tonyja Scotta, A Stranger Among Us Sidneyja Lumeta, najbolj znan pa je verjetno film režiserja Tonyja Scotta in scenarista Quentina Tarantina True Romance. Sledile so vse večje in večje vloge, v katerih je večinoma upodabljal silake – sledili so na primer filmi Terminal Velocity, Crimson Tide, Get Shorty in Night Falls On Manhattan.

Nov začetek zanj tudi nov začetek za televizijo HBO Prelomni trenutek svoje kariere je James Gandolfini doživel leta 1999 – takrat je dobil vlogo, ki ga je zaznamovala za vedno, vlogo mafijca v seriji televizije HBO Sopranovi. Ko se je začela predvajati prva sezona serije, HBO na področju dramskih serij še zdaleč ni bil tisto, kar je danes – kar pa se je zatem spremenilo precej sunkovito. Sopranovi, ki so živeli celih šest sezon, so doživeli velik kritiški uspeh in s tem na svoj način utrli pot serijam, kot so na primer Kriva pota, Žica, Oglaševalci in Igra prestolov. Še več, Gandolfini je s svojo zabavno, prisrčno, a tudi strašljivo in ganljivo upodobitvijo Tonyja Soprana izoblikoval junaka, ki je obveljal za predhodnika vseh današnjih tako imenovanih antijunakov, ki smo jih spoznali na malih zaslonih, na primer Dona Draperja, Walterja Whita ali Nuckyja Thompsona.

S Tonyjem Sopranom si je Gandolfini prislužil tri nagrade emmy in tri nagrade igralskega ceha, pomagal pa mu je tudi do pomembnejših filmskih vlog. Vtis je ob Bradu Pittu in Juliji Roberts na primer naredil v filmu Mehikanka, sledila pa mu je tudi vloga v filmu bratov Coen Mož, ki ga ni bilo.

Po Sopranovih ostal tudi na televiziji Ko se je serija leta 2007 končala, je Gandolfini s televizijo HBO stike ohranil in zanjo produciral dva dokumentarna filma o vojnih veteranih, Alive Day: Home From Iraq in Wartorn: 18612010. Tik pred svojo smrtjo je posnel tudi pilot nove serije Criminal Justice, ki je bila izbrana za snemanje v obliki miniserije.

Po Sopranovih je seveda ostal aktiven tudi na velikem platnu: leta 2009 je v filmu Ugrabitev metroja Pelham 123 je spet sodeloval s Tonyjem Scottom, preklinjal je v filmu In the Loop Armanda Iannuccija, v animiranem filmu Where the Wild Things Are pa je glas posodil Carol.

Za še posebej izredno leto se je izkazalo leto 2012. Kot šefa agencije Cia Leona Panetta smo ga videli v filmu 00:30 – Tajna operacija, z ustvarjalcem serije Sopranovi Davidom Chaseom je moči združil v drami Not Fade Away, priznanje za izjemen nastop pa si je zaslužil v vlogi Mickeyja v filmu Ubij jih nežno.

In čeprav se je James Gandolfini tako nepričakovano poslovil, si lahko oboževalci privoščijo tudi nekaj njegovega še svežega dela. Med drugim ga bomo prihodnje leto ob Tomu Hardyju in Noomi Rapace videli v filmu Animal Rescue, v katerem se je znova vrnil v svet kriminala.