Petek, 21. 12. 2012, 11.40
8 let
Bajaga: Konec sveta, revolucija in sreča
Karizmatični pevec Momčilo Bajagić - Bajaga in njegovi inštruktorji so po dveh letih ponovno nastopili na slovenskih tleh, natančneje v ljubljanski Hali Tivoli. Dan pred pretirano opevanim koncem sveta je skupina tritisočglavi množici postregla z glasbeno pojedino, ki bi nasitila še tako požrešnega koncertnega navdušenca. "Tudi če je ta trenutek sklepni del človeštva, moramo biti nanj ponosni," nam po nastopu zatrdi 47-letna Manca. Po 31 skladbah, dveh koncertnih dodatkih, treh priklonih ter sklepnem stavku pevca: "Ljubljana, enkratni ste. Hvala vam, danes sem presrečen," se je v očeh obiskovalcev iskrilo navdušenje, spoštovanje, predvsem pa zadovoljstvo. "Kapo dol," je bil stavek moškega srednjih let, ki o včerajšnjem dve ure in pol trajajočem spektaklu pove vse.
Basist Miroslav Cvetković - Cvele, klaviaturist Aleksandar Lokner, kitarista Žika Milenković in Marko Nježić - Kića, bobnar Čeda Macura ter Momčilo Bajagić so na oder prikorakali nekaj pred pol deseto uro zvečer. Po kratkem uvodnem nagovoru so pripovedovanje prepustili glasbi. Prvo so zaigrali naslovno pesem svežega albuma Daljina, dim in prašina. "Življenje prinaša tako dobre kot slabe trenutke. Živeti moramo vsak dan posebej, saj nikoli ne vemo, kaj prinaša jutrišnji dan," je pomen pesmi povzel Momčilo. V nadaljevanju so srca poslušalcev pobožale stare uspešnice Red i mir, Godine, Još te volim, Verujem, Gore-dole, Janja, Iza nas, Ko me ter'o ter Život je nekad siv, nekad žut. Pri zadnji je pevske vajeti prevzel kitarist Žika Milenković, v dvorani je završalo, med pesmijo pa je na oder prikorakal tudi ljubljanski župan Zoran Janković in se rokoval s člani benda. Publika nenapovedan obisk bučno pozdravi, a ga že naslednji trenutek pozabi. V zanosu omenjene pesmi je Žiga stekel z odra, splezal na odrsko konstrukcijo, z višine pozdravil občinstvo, ti so mu hrupno odgovorili, koncert pa se je približeval vrhuncu.
"Jutri je konec sveta, jutri je v Sloveniji revolucija, bodimo danes veseli," se je glasil pevčev uvod v pomenljivo uspešnico Vesela. Sledile so pesmi Slovenačka – gre za Žikovo pesem Idem kao da ne idem a idem, ki je dobila slovensko preobleko, Momčilo jo namreč poje v slovenščini –, Ti se ljubiš, Xx vek ter Plavi Safir, skladba, ki je nagonsko pobrala največ pozornosti. Skupina je nato zapustila oder, neizprosen aplavz pa jih po nekaj minutah pripeljal nazaj. Odigrali so štiri pesmi na čelu z legendarno Tamaro, spet odšli, se spet vrnili ter postregli z dodatnimi štirimi pesmimi, izstopali sta legendarni Zažmuri ter Džezeri. Sklepni del koncerta je bil v rokah zimzelene 442 do Beograda. "Ljubljana, enkratni ste. Hvala vam, danes sem presrečen," so iskrene besede Momčile. Člani skupine so se še priklonili in nato dokončno zapustili oder.
52-letni Momčilo Bajagić po maratonskem nastopu ni kazal znakov utrujenosti, tako na njegovem obrazu kot na obrazu preostalih članov zasedbe je bilo izrisano nepopisno zadovoljstvo. Publiko so popeljali na izjemno glasbeno popotovanje. Pri Bajagi ni vprašanje kakovosti koncerta, na tapeti so presežki, številni presežki.