Oskarji skozi leta: 1961–1970

33. Apartma (The Apartment)

Režiser: Billy Wilder (Apartma) Glavna m. vloga: Burt Lancaster (Elmer Gantry) Glavna ž. vloga: Elizabeth Taylor (Butterfield 8) Stranska m. vloga: Peter Ustinov (Spartak) Stranska ž. vloga: Shirley Jones (Elmer Gantry) Častni oskar: Gary Cooper Spregledan: Psiho

Billy Wilder, ki je slavil že leta 1946 s filmom Pokvarjeni izlet, je leta 1961 ponovil uspeh in si s filmom Apartma prislužil tri nove oskarje: za scenarij, režijo in najprestižnejšega, ki ga je posvetil igralskemu duetu iz zmagovalnega filma – Jacku Lemonu in Shirley MacLaine. Oba sta tistega večera ostala praznih rok, v kategoriji glavnega igralca je z vlogo evangeličanskega prevaranta slavil Burt Lancaster, medtem ko je v ženski konkurenci leta 1961 svojega prvega oskarja prejela najrazvpitejša zvezdnica tistega časa – Elizabeth Taylor. Akademija je s častnim oskarjem nagradila dvakratnega prejemnika te nagrade Garyja Cooperja, ki se zaradi šibkega zdravja podelitve ni mogel udeležiti, zato je kipec v njegovem imenu prevzel Jimmy Stewart. Mesec dni pozneje je Cooper umrl.

34. Zgodba z zahodne strani (West Side Story)

Režiser: Robert Wise in Jerome Robbins (Zgodba z zahodne strani) Glavna m. vloga: Maximilian Schell (Proces v Nürenbergu) Glavna ž. vloga: Sophia Loren (Dve ženski) Stranska m. vloga: George Charkis (Zgodba z zahodne strani) Stranska ž. vloga: Rita Moreno (Zgodba z zahodne strani) Spregledan: Zajtrk pri Tiffanyju

Leta 1962 se je Broadway preselil v Hollywood in z desetimi kipci je slavila Zgodba z zahodne strani. Prvič se je zgodilo, da sta si oskarja za najboljšo režijo delila dva režiserja – Robert Wise in Jerome Robbins – ki se zaradi osebnih zamer nista zahvalila drug drugemu. Muzikal omenjenih režiserjev je oskarja prinesel tudi obema nastopajočima v stranskih vlogah – Georgu Charkisu in Riti Moreno, ki je postala prva oseba, ki je prejela štiri najprestižnejše nagrade ameriške zabavne industrije: oskarja, tonija, emija in grammyja. V glavnih igralskih kategorijah sta slavila do takrat manj znana Maximilian Schell in Sophia Loren, ki se podelitve ni udeležila, saj se ji je zdelo primernejše, če se onesvesti doma.

35. Lawrence Arabski (Lawrence of Arabia)

Režiser: David Lean (Lawrence Arabski) Glavna m. vloga: Gregory Peck (Ubiti ptico oponašalko) Glavna ž. vloga: Anne Bancroft (Čudodelka) Stranska m. vloga: Ed Begley (Sladka ptica mladosti) Stranska ž. vloga: Patty Duke (Čudodelka) Spregledan: Mančurijski kandidat

Bette Davis je bila leta 1963 prepričana, da bo za vlogo v filmu Kaj se je zgodilo z Baby Jane? nagrajena s svojim tretjim oskarjem. Njena soigralka in večna rivalka Joan Crawford je bila odločena, da bo tistega večera na odru stala ona. Čeprav sploh ni bila nominirana, se je to res zgodilo – oskarja je prevzela v imenu Anne Bancroft – ki se podelitve zaradi nastopa na Broadwayju ni mogla udeležiti –, in se zanj zahvaljevala, kot da bi bil njen. Z vlogo odvetnika v filmu Ubiti ptico oponašalko si je svojega edinega oskarja priigral Gregory Peck. Patty Duke – Bancroftina 16-letna soigralka iz filma Čudodelka – je postala najmlajša prejemnica tekmovalnega oskarja. Še večje presenečenje je pripravil Ed Begley, ki je v kategoriji stranskega igralca premagal Omarja Šarifa – favorita iz zmagovalnega filma večera. To je bil Lawrence Arabski – puščavski spektakel Davida Leana, ki je prejel sedem oskarjev, tudi dva najpomembnejša.

36. Tom Jones

Režiser: Tony Richardson (Tom Jones) Glavna m. vloga: Sydney Poiter (Lilije na polju) Glavna ž. vloga: Patricia Neal (Hud) Stranska m. vloga: Melvyn Douglas (Hud) Stranska ž. vloga: Margaret Rutherford (The V.I.P.s) Spregledan: Ptiči

Film, ki je zaznamoval podelitev leta 1964, se za oskarje niti ni potegoval. Gre za manj kot minuto dolg amaterski posnetek turista Zapruderja, na katerem je ovekovečen atentat na predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Čeprav je od dogodka minilo več mesecev, je bila žalost v dvorani občutna. Amerika je potrebovala smeh, ki so ga priskrbeli Bbritanci s komedijo Tom Jones. Ena redkih čistokrvnih komedij, ki so prejele oskarja za najboljši film, je slavila še v treh drugih kategorijah – tudi v kategoriji najboljšega režiserja. Se je pa zato kipec izmuznil novemu mlademu zvezdniku Albertu Finneyju, kot se je tudi Paulu Newmanu za glavno vlogo v filmu Hud. Akademija je z oskarjem prvič nagradila temnopoltega igralca, in sicer Sydneya Poiterja za vlogo v filmu Lilije na polju. S filmom Hud sta v kategorijah najboljše glavne igralke in najboljšega stranskega igralca slavila Patricia Neal in Melvyn Douglas, medtem ko so se morali ustvarjalci epske produkcije Kleopatra zadovoljiti s štirimi nagradami v tehničnih kategorijah.

37. My Fair Lady

Režiser: George Cukor (My Fair Lady) Glavna m. vloga: Rex Harrison (My Fair Lady) Glavna ž. vloga: Julie Andrews (Marry Poppins) Stranska m. vloga: Peter Ustinov (Topkapi) Stranska ž. vloga: Lila Kedrova (Grk Zorba) Spregledana: Audrey Hepburn (My Fair Lady)

Čeprav je George Cukor v svoji dolgoletni karieri posnel številne klasike, je bil oskar za režijo muzikla My Fair Lady edini kipec, ki ga je ta legendarni ustvarjalec prejel. Njegova filmska predelava igre Georga Bernarda Shawa je slavila v osmih kategorijah, medtem ko je Akademija na večer podelitve popolnoma spregledala črno komedijo Dr. Strangelove režiserja Stanleya Kubricka, ki je bila nominirana v štirih kategorijah. Spregledala je tudi glavno igralko iz zmagovalnega filma Audrey Hepburn, ki za vlogo niti ni bila nominirana, ker v filmu ni odpela svojih pesmi. Sta jih pa zato prejemnik oskarja za najboljšega igralca Rex Harrison, in Julie Andrews, ki je bila nagrajena za naslovno vlogo v muziklu Marry Poppins. Leta 1965 so v vseh igralskih kategorijah slavili tujci – igralcema in igralki iz Velike Britanije se je pridružila v Rusiji rojena Lila Kedrova.

38. Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music)

Režiser: Robert Wise (Moje pesmi, moje sanje) Glavna m. vloga: Lee Marvin (Cat Ballou) Glavna ž. vloga: Julie Christie (Draga) Stranska m. vloga: Martin Balsam (Tisoč klovnov) Stranska ž. vloga: Shelley Winters (Modra zaplata) Častni oskar: Bob Hope

Že drugo leto zapored je na podelitvi zlatih kipcev slavil muzikal. Moje pesmi moje sanje – najdonosnejši film vseh časov (pred tem je bil najdonosnejši V Vrtincu) in film, ki je rešil studio 20th Century-Fox pred bankrotom – je prejel pet oskarjev, tudi dva najpomembnejša. Robert Wise je v kategoriji najboljšega režiserja premagal trikratnega prejemnika te nagrade Willyama Willerja, ki je bil za zbiratelja nominiran že rekordno dvanajstič, in dvakratnega oskarjevca Davida Leana, ki se je potegoval za nagrado s filmom Doktor Živago. Julie Christie za vlogo v Doktorju Živagu sicer ni bila nominirana, je bila pa zato nagrajena s kipcem za vlogo v filmu Draga. V kategoriji najboljše igralke je premagala lanskoletno zmagovalko, soimenjakinjo in sonarodnjakinjo Julie Andrews. V nasprotju z konzervativnejšo Andrewsovo je Christie izžarevala seksualno energijo, minikrilo, ki ga je nosila v filmu in na podelitvi, pa je postalo v naslednjih letih modna zapoved številka ena. S častnim oskarjem je Akademija nagradila Boba Hopa, enega največjih ameriških komikov vseh časov, ki je podelitev oskarjev vodil sedemnajstkrat, kar ostaja rekord.

39. Mož za vse čase (A Man for All Seasons)

Režiser: Fred Zinnemann (Mož za vse čase) Glavna m. vloga: Paul Scofield (Mož za vse čase) Glavna ž. vloga: Elizabeth Taylor (Kdo se boji Virginie Woolf?) Stranska m. vloga: Walter Matthau (Kolaček sreče) Stranska ž. vloga: Sandy Dennis (Kdo se boji Virginie Woolf?) Spregledan: Povečava

Na podelitvi leta 1967 sta bili v kategoriji najboljše igralke nominirani sestri Venessa in Lynn Redgrave, ki sta odšli domov praznih rok. Za najboljšo igralko je bila namreč že drugič razglašena Elizabeth Taylor. S filmom Kdo se boji Virginije Woolf – prvencem režiserja Mika Nicholsa – je v kategoriji najboljše stranske igralke slavila tudi Sandy Dennis, medtem ko je bil njun soigralec iz filma (in Elizabethin mož) Richard Burton že petič spregledan. Razvpiti par se podelitve ni udeležil, Elizabeth Taylor pa je bila nad odločitvijo Akademije, ki je oskarja podelila Paulu Scofieldu, tako jezna, da se ji za svojega oskarja ni zahvalila. Walter Matthau je bil edini prejemnik igralskega oskarja, ki je bil na podelitvi leta 1967 prisoten. Zmagovalni film večera je bil Mož za vse čase, ki je slavil v šestih kategorijah in pomeni vrhunec kariere Freda Zinnemanna, ki je trinajst let prej slavil že s filmom Od tod do večnosti.

40. V vročici noči (In the Heat of the Night)

Režiser: Mike Nichols (Diplomiranec) Glavna m. vloga: Rod Steiger (V vročici noči) Glavna ž. vloga: Katharine Hepburn (Ugani, kdo pride na večerjo) Stranska m. vloga: George Kennedy (Hladnokrvni kaznjenec) Stranska ž. vloga: Estelle Parsons (Bonnie in Clyde) Spregledan: Hladnokrvno

Štiri dni pred napovedano podelitvijo je pod streli atentatorja umrl Martin Luther King Jr., in akademija se je odločila, da v njegov spomin slovesnost prestavi za dva dni. Leta 1968, ko so se za oskarja za najboljši film potegovale klasike Diplomiranec, Bonnie in Clyde in Ugani, kdo pride na večerjo, ni nihče mogel napovedati zmagovalca. Najprestižnejši kipec je presenetljivo pripadel kriminalni drami V vročici noči, z vlogo rasističnega policista, ki začne spoštovati Sidneya Poitiera, pa si je oskarja priigral tudi Rod Steiger, ki je v kategoriji glavnega igralca premagal Warrena Beattyja, Dustina Hoffmana, Paula Newmana in Spencerja Tracyja. Za najboljšega režiserja je bil razglašen Mike Nichols, za vlogo v filmu Ugani, kdo pride na večerjo, v katerem je tudi zaigral Sidney Poitier, je drugega od svojih štirih oskarjev prejela Katherine Hepburn, medtem ko je Akademija leta 1968 edino nagrado izročila Alfredu Hitchcocku, in sicer spominsko nagrado Irvinga G. Thalberga.

41. Oliver!

Režiser: Carol Reed (Oliver!) Glavna m. vloga: Cliff Robertson (Charly) Glavna ž. vloga: Katharine Hepburn (Lev pozimi) in Barbra Streisand (Smešno Dekle) Stranska m. vloga: Jack Albertson (The Subject Was Roses) Stranska ž. vloga: Ruth Gordon (Rosemaryjin otrok) Spregledana: Rosemaryjin otrok, 2001: Odiseja v vesolju

Predsednik Akademije Gregory Peck je sprejel kontroverzno odločitev in dovolil včlanitev nominiranki Barbri Straisand, čeprav od njenega prvega filma nista minili dve leti, kar je bil pred tem pogoj za članstvo. S tem, ko je Straisandova glasovala za sebe, je povzročila eno največjih presenečenj v zgodovini podelitve oskarjev – izenačenje v kategoriji glavne igralke. Skupaj z Streisandovo je za vlogo v filmu Lev pozimi že tretjič (in drugič zapored) slavila Katherine Hepburn. 2001: Odiseja v vesolju je Stanleyju Kubricku prinesla njegovega edinega oskarja – za posebne učinke –, medtem ko je bil za najboljši film razglašen muzikal Oliver!. Presenetljivi zmagovalec večera je bil nagrajen s šestimi oskarji, tudi za najboljšega režiserja – kipec je domov odnesel Carol Reed.

42. Polnočni kavboj (Midnight Cowboy)

Režiser: John Schlesinger (Polnočni kavboj) Glavna m. vloga: John Wayne (Pravi pogum) Glavna ž. vloga: Maggie Smith (The Prime of Miss Jean Brodie) Stranska m. vloga: Gig Young (Konje streljajo, mar ne?) Stranska ž. vloga: Goldie Hawn (Kaktusov cvet) Častni oskar: Cary Grant Spregledan: Divja horda

Na podelitvi leta 1970 so prevladovali kavbojski klobuki. Med nominiranimi filmi so se namreč znašli Butch Cassidy in Sundance Kid, Divja Horda in Polnočni kavboj. Film režiserja Johna Schlesingerja o kavboju (igra ga oče Angeline Jolie, John Voight), ki prispe v New York, kjer postane žigolo, je postal presenetljivi zmagovalec večera in ostaja edini film z oznako X, ki je bil nagrajen z najprestižnejšim kipcem – pozneje je bila ta oznaka rezervirana za filme s pornografsko vsebino. Leta 1970 svojega edinega oskarja prejel John Wayne, in sicer za vlogo ostarelega in zapitega kavboja v filmu Pravi pogum, ki jo je znameniti igralec označil za najpreprostejšo v svoji karieri (skoraj štiri desetletja pozneje bo za isto vlogo v različici Pravega poguma, ki jo bosta posnela brata Coen, nominiran tudi Jeff Bridges). S posebnim oskarjem je Akademija leta 1970 počastila nič manj znamenitega igralca Caryja Granta, zvezdnika številnih trilerjev Alfreda Hitchcocka, ki – v nasprotju z Waynom in podobno kot Hitchcock – ni nikoli prejel tekmovalnega oskarja.