SiolNET. Trendi Film in TV
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Oskarji skozi leta: 1929–1940

2

termometer

Na Planet Siol.net vas vabimo, da se skupaj z nami sprehodite po rdeči preprogi skozi 84-letno zgodovino oskarjev, v kateri se boste seznanili z zmagovalci, poraženci in prelomnimi trenutki podelitev.

1. Krila (Wings)

• Režiser: Frank Borzage (7th Heaven) in Lewis Milestone (Two Arabian Knights) • Glavna moška vloga: Emil Jannings (The Last Command in The Way of All Flesh) • Glavna ženska vloga: Janet Gaynor (7th Heaven, Street Angel in Sunrise: A Song of Two Humans) • Častni oskar: Charles Chaplin (Cirkus) • Posebni oskar: Pevec Jazza

Prve nagrade, ki se še niso imenovale oskarji, so ustvarjalcem podelili za filme, posnete v letih 1927 in 1928. Podelitev je bila precej drugačna od poznejših, saj so zlate kipce podeljevali za več filmov, zmagovalci pa so bili znani že tri mesece vnaprej. Oskarja za najboljši film je prejel spektakel o zračnih bitkah med prvo svetovno vojno, ki ostaja edini nemi film s to nagrado. Prvič in zadnjič so podelili dve nagradi za režijo – za dramo jo je prejel Borzage in za komedijo Milestone. Oskarja za posebne dosežke je prejel prvi zvočni film Pevec Jazza, Charlieja Chaplina pa so nagradili s častnim oskarjem za Cirkus, medtem ko so znamenitega komika, ki v Hollywoodu ni bil nikoli najbolj priljubljen, pri vseh drugih nominacijah spregledali.

2. Melodija Broadwaya (The Broadway Melody)

• Režiser: Frank Lloyd (The Divine Lady) • Glavna moška vloga: Warner Baxter (In Old Arizona) • Glavna ženska vloga: Mary Pickford (Coquette) • Častni oskar: Frank Lloyd (The Divine Lady)

Čeprav so bili zvočni filmi še relativna novost, je postalo očitno, da bodo prevladali nad nemimi filmi – vse nagrade so pobrali zvočni filmi, tudi glavno, ki jo je prejel muzikal Melodija Broadwaya. Dogodek so prvič prenašali po radiu, zaradi večjega suspenza pa nagrajenci niso bili znani vnaprej. Ker pa je zmagovalce določil odbor ocenjevalcev, so šle vse nagrade članom odbora oziroma njihovim znancem. Naslednje leto so pravila spremenili tako, da so o zmagovalcih odločali vsi člani Akademije.

3. Na zahodu nič novega (All Quiet on the Western Front)

• Režiser: Lewis Milestone (Na zahodu nič novega) • Glavna moška vloga: George Arliss (Disraeli) • Glavna ženska vloga: Norma Shearer (Ločenka)

Zaradi poplave zvočnih filmov je tretja podelitev zlatih kipcev sledila samo sedem mesecev po drugi. Leto 1931 je tako edino leto v zgodovini, v katerem so oskarje podelili dvakrat. Nagrajence tokrat ni določala samo peščica izbrancev, temveč vsi člani akademije – oddana glasovnica tehnika je štela enako kot glasovnica direktorja studia. Na podelitvi je pričakovano slavil protivojni film Na zahodu nič novega, ki je prejel kipca za najboljši film in najboljšo žirijo. Kljub spremembi pravil se je še vedno čutil neformalni vpliv hollywoodskih pomembnežev – kipec za najboljšo žensko vlogo je prejela Norma Shearer, ki je bila poročena z Irvinom Thalbergom, enem od vodilnih v studiu MGM. Za Georgea Arlissa ni bilo dvomov, da si je nagrado za najboljšega igralca zaslužil, postal pa je tudi prvi igralec, ki je prejel nagrado za vlogo, ki jo je igral tudi na odrskih deskah.

4. Cimarron

• Režiser: Norman Taurog (Skippy) • Glavna moška vloga: Lionel Barrymore (A Free Soul) • Glavna ženska vloga: Marie Dressler (Min and Bill) • Spregledan: Boris Karloff (Frankenstein)

Državo je zajela velika depresija in filmi so prispevali k dvigovanju morale obubožanega prebivalstva, zato se je podelitve udeležil podpredsednik ZDA Charles Curtis. Ta je uspel s svojim nagovorom uspavati številne prisotne, tudi 9-letnega Jackieja Cooperja, nominiranca za glavno moško vlogo v filmu Skippy. Zmagovalec večera je bil vestern Cimarron – eden najdražjih filmov tistega časa –, ki je prejel tri nagrade: za najboljši film, umetniško režijo in scenarij po predlogi. Oskar za najboljšega igralca je šel v roke Lionelu Barrymoru, članu znamenite hollywoodske dinastije in prastricu igralke Drew Barrymore.

5. Grand Hotel

• Režiser: Frank Borzage (Bad Girl) • Glavna moška vloga: Fredric March (Dr. Jekyll in g. Hyde) in Wallace Beery (The Champ) • Glavna ženska vloga: Helen Hayes (The Sin of Madelon Claudet) • Častni oskar: Walt Disney • Spregledana: režiser Howard Hawks in igralec Paul Muni (Brazgotinec)

Grand Hotel, melodrama o obubožanemu baronu, ki krade hotelskim gostom, je edini film v zgodovini, ki je prejel najpomembnejšo nagrado, ne da bi bil nominiran v drugih kategorijah. Zaradi pravil, ki so določala, da je rezultat glasovanja pri razliki, manjši od treh glasov, izenačen, sta bila v kategoriji najboljšega igralca dva zmagovalca. Pravila so spremenili tako, da sta nagrajenca izenačena takrat, ko prejmeta identično število glasov. Prireditev so prek radijskih valov prvič prenašali po celi državi, častnega oskarja pa je prejel Walt Disney, in sicer za stvaritev Mikija Miška.

6. Cavalcade

• Režiser: Frank Lloyd (Cavalcade) • Glavna moška vloga: Charles Laughton (Zasebno življenje Henryja VIII.) • Glavna ženska vloga: Katharine Hepburn (Morning Glory) • Spregledan: King Kong

Cavalcade je prejel tri oskarje: za najboljši film, režijo in umetniško režijo. Zapletlo se je pri podelitvi nagrade za režiserja – voditelj in podeljevalec Will Rogers je namreč zmagovalca označil z besedami "Pridi in ga vzami, Frank!". Težava je bila v tem, da sta bila tistega leta nominirana dva Franka – na oder je pohitel Frank Capra, nato pa spoznal, da je zmagovalec Frank Lloyd. Capra je hojo nazaj do sedeža označil za "najdaljšo, najbolj žalostno in najbolj pretresljivo hojo v življenju". Leta 1935 je prvega od štirih oskarjev prejela Katharine Hepburn, medtem ko je bil Walt Disney, prejemnik oskarja za najboljši kratki film Trije pujski, prvi nagrajenec, ki je v zahvalnem govoru zlati kipec poimenoval oskar.

7. Zgodilo se je neke noči (It Happened One Night)

• Režiser: Frank Capra (Zgodilo se je neke noči) • Glavna moška vloga: Clark Gable (Zgodilo se je neke noči) • Glavna ženska vloga: Claudette Colbert (Zgodilo se je neke noči) • Častni oskar: Shirley Temple • Spregledana: Bette Davis (Of Human Bondage)

Frank Capra, ki se je na prejšnji podelitvi tako osramotil, je tokrat končno prišel na svoj račun – njegova komedija Zgodilo se je neke noči je prejela pet najpomembnejših oskarjev (za najboljši film, režijo, scenarij in obe glavni igralski nagradi), kar se je pozneje zgodilo samo še dvakrat, ko sta slavila Let nad kukavičjim gnezdom in Ko jagenjčki obmolknejo. Na podelitvi leta 1935 so nagrade prvič podelili filmom, ki so bili izdani v preteklem koledarskem letu. Otroška zvezdnica Shirley Temple je prejela častno nagrado – pomanjšano različico običajnega kipca, precej prahu pa je dvignila odločitev Akademije, ki za najboljšo igralko ni nominirala Bette Davis za izjemno igro v filmu Of Human Bondage.

8. Upor na ladji Bounty (Mutiny on the Bounty)

• Režiser: John Ford (The Informer) • Glavna moška vloga: Victor McLaglen (The Informer) • Glavna ženska vloga: Bette Davis (Dangerous) • Spregledan: režiser Alfred Hitchcock (39 stopnic)

Prireditev leta 1936 so bojkotirali člani igralskega in scenarističnega ceha ter pred kratkim ustanovljenega ceha režiserjev, ker Akademija ni ustregla različnim sindikalnim zahtevam. Število članov akademije se je zato zmanjšalo s 600 na komaj 40. Glavnega oskarja je prejel zgodovinski spektakel Upor na ladji Bounty, ki je bil nominiran še za sedem drugih nagrad. Prvič in zadnjič so bili za oskarja v isti kategoriji nominirani trije igralci iz enega filma – Clark Gable, Charles Laughton in Franchot Tone. Vsi trije so ostali praznih rok, je pa zato oskarja prejela poraženka prejšnje podelitve Bette Davis.

9. Veliki Ziegfield (The Great Ziegfield)

• Režiser: Frank Capra (G. Deeds gre v mesto) • Glavna moška vloga: Paul Muni (The Story of Louis Pasteur) • Glavna ženska vloga: Luise Rainer (Veliki Ziegfield) • Spregledan: Charles Chaplin (Modern Times)

Biografska pripoved o vzponih in padcih Florenza Ziegfelda, producenta ekstravagantnih odrskih predstav, je prejela tri oskarje – za najboljši film, najboljšo igralko in najboljšo režijo plesa. Najdražji film studia MGM kritiki sicer niso pretirano hvalili, je bil pa zato velika uspešnica v ameriških kinematografih. Na podelitvi leta 1937 so uvedli stranske igralske kategorije, zmagovalca – Walter Brennan in Gale Sondergaard – pa sta namesto kipcev prejela plakete. Prvič so predstavili tudi nagrado Irving G. Thalberg, ki jo podeljujejo uglednim producentom, poimenovana pa je po znamenitem producentu, ki je umrl pol leta pred podelitvijo.

10. Življenje Emila Zolaja (The Life of Emile Zola)

• Režiser: Joseph Schildkraut (Življenje Emila Zolaja) • Glavna moška vloga: Spencer Tracy (Captains Courageous) • Glavna ženska vloga: Luise Rainer (The Good Earth)

Že drugo leto zapored je na večer podelitve slavil biografski film. Pripoved o francoskemu pisatelju Emilu Zolaju je prejela tri oskarje – za najboljši film, najboljši scenarij in za najboljšega igralca v stranski vlogi (Joseph Schildkraut). Luise Rainer je bila prva igralka, ki je prejela dva oskarja zapored, ta dosežek pa so pozneje ponovili samo še Katherine Hepburn, Jason Robards Jr., Tom Hanks in že naslednje leto Spencer Tracy, ki je leta 1938 prejel oskarja za vlogo v filmu Captains Courageous.

11. Ničesar ne moreš vzeti s seboj (You can't Take it With You)

• Režiser: Frank Capra (Ničesar ne moreš vzeti s seboj) • Glavna moška vloga: Spencer Tracy (Boys Town) • Glavna ženska vloga: Bette Davis (Jezebel) • Spregledan: Bringing Up Baby

Režiser Frank Capra je leta 1939 prejel že svojega tretjega oskarja, in sicer za režijo filma Ničesar ne moreš vzeti s seboj, pri katerem je prvič sodeloval Jamesom Stewartom, s katerim sta v naslednjih letih posnela klasiki Gospod Smith gre v Washington in Čudovito življenje. Oskarja za posebne dosežke je za produkcijo prve celovečerne risanke Sneguljčica in sedem palčkov prejel Walt Disney, medtem ko je bil Grand Illusion prvi tujejezični film, ki je bil nominiran za glavno nagrado.

12. V vrtincu (Gone with the Wind)

• Režiser: Victor Fleming (V vrtincu) • Glavna moška vloga: Robert Donat (Zbogom, g. Chips) • Glavna ženska vloga: Vivien Leigh (V vrtincu) • Častni oskar: Judy Garland (Čarovnik iz Oza) • Spregledan: Charles Laughton (Grbavec iz Notre Dama)

Če bi bili posneti kakšno drugo leto, ni dvoma, da bi bili Viharni vrh, Gospod Smith gre v Washington in Čarovnik iz Oza najresnejši kandidati za številne nagrade, tudi za glavno. Toda našteti filmi leta 1940 niso imeli večjih možnosti, saj je na podelitvi kraljevala kostumska melodrama V vrtincu, posneta po knjižni uspešnici Margareth Mitchell. V vrtincu je prejel osem oskarjev v tekmovalnih kategorijah in dva posebna oskarja. Hattie McDaniel je kot prva temnopolta oseba prejela oskarja za najboljšo stransko vlogo.

Naslednjič: Podelitve 1941–1950

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin