So mikrovalovne pečice res neškodljive?

Smo res pripravljeni žrtvovati kakovost svojega življenja za hitrost in domnevno učinkovitost? Polemike o mikrovalovnih pečicah polnijo vrstice v medijih in knjigah že vse od takrat, ko so jih pred približno 40 leti začeli množično uporabljati. Zanimivo je, da ljudje hitro in mnogokrat brez preverjanja verjamemo splošno sprejetim "resnicam" o tem, kaj je za nas dobro in kaj ne. Mikrovalovna pečica že kar nekaj časa velja za nenadomestljiv pripomoček v gospodinjstvu. Postala je skoraj tako običajen kos kuhinjske opreme, kot sta hladilnik in štedilnik. Njena vsesplošna uporaba pa še ne pomeni, da je človeku nenevarna. Študije dokazujejo celo nasprotno – ker učinkov njene uporabe ne vidimo takoj, smo jo sprejeli kot prijaznega pomočnika v gospodinjstvu, o katerem se niti ne sprašujemo, kakšen vpliv ima na naše zdravje.

Izum 20. stoletja

Za izumitelja mikrovalovne pečice velja Percy Spencer iz ZDA, ki je v službi med upravljanjem magnetrona za radarje ugotovil, da se mu je čokolada, ki jo je nosil v žepu, stopila. Dogodek je povezal z delovanjem magnetrona in pozneje patentiral prvo mikrovalovno pečico, imenovano Radarange, ki je bila visoka kar 180 cm, težka pa je bila 340 kg. Šele v 60. letih je podjetje Litton izdelalo pečico v takšni obliki, kot jo poznamo danes. V Ameriki je mikrovalovna pečica svoj razcvet doživela v 70. letih prejšnjega stoletja, danes pa je njena uporaba razširjena po vsem svetu.

Najbolj nezdrav pripomoček

Sanja Lončar, neodvisna raziskovalka in novinarka, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, se ukvarja z raziskovanjem zdravja in brez dlake na jeziku opozarja na novodobne nevarnosti načina življenja, predvsem prehranjevanja. Za SiOL je razkrila nekaj dejstev o mikrovalovnih pečicah, za katere pravi, da so verjetno najbolj nezdrav pripomoček, ki ga lahko imamo v našem domu. Pa ne le na hrano, ki jo pripravljamo, temveč tudi na zdravje in celo okolico človeka, ki uporablja mikrovalovno pečico. Biodinamiki so prek motenj v rasti rastlin odkrili, da mikrovalovna pečica s svojim delovanjem učinkuje v polmeru 30 metrov od mesta, kjer je postavljena.

Rusi sprva prepovedali uporabo

Lončarjeva opozarja na dejstvo, da so Rusi, preden so mikrovalovke dali na trg, naredili raziskave na ljudeh in zaradi rezultatov leta 1976 prepovedali njihovo uporabo. Kljub vsemu so jo kasneje odobrili, domnevno zaradi pritiskov Zahoda, ki je s tem pogojeval velika posojila. Še vedno pa raziskovalci v Rusiji menijo, da so varne količine uporabe 1000-krat manjše, kot jih dovoljujejo zahodne države. Njihove in nemške ugotovitve so pokazale, da je izpostavljenost mikrovalovom tako hrane kot človeka za človekovo zdravje zelo nevarna, saj ima rakotvorne učinke, uničuje hranljivost živil in pri izpostavljenosti procesa segrevanja hrane z mikrovalovi povzroča degeneracijske spremembe celične napetosti.

Raziskave odkrile presenetljive učinke

Sanja Lončar o raziskavah pove, da je prvo natančno klinično študijo o vplivih mikrovalov na hrano in človeško telo izvedel Švicar dr. Hans Ulrich Hertel, ki je delal kot znanstveni raziskovalec hrane pri enem od švicarskih prehrambenih podjetij: "V začetku devetdesetih let 20. stoletja je začel dvomiti v določene proizvodne postopke, ki so denaturalizirali hrano, zato je bil odpuščen s svojega delovnega mesta. Leta 1991 je skupaj s profesorjem Bernardom Blancom z Univerze v Lozani objavil raziskavo, ki je nakazovala, da hrana, pripravljena v mikrovalovki, predstavlja veliko večjo grožnjo za telo kot hrana, ki jo pripravimo s konvencionalnimi pripomočki." Po več kot desetletju je Evropsko sodišče odločilo, da je bila prepoved objave podatkov profesorja Blanca nezakonita.

Vpliv na sestavo krvi

Raziskava dr. Hertla in profesorja Blanca je temeljila na empiričnem delu s prostovoljci, ki so v intervalih od dveh do petih dni na prazen želodec uživali mleko, pripravljeno na različne načine: surovo, skuhano na štedilniku, v mikrovalovni pečici, pasterizirano mleko, in zelenjavo: surovo in pridelano na ekološki način, skuhano na štedilniku, zamrznjeno in nato odmrznjeno v mikrovalovni pečici in skuhano v njej. Po odvzemu vzorca krvi so ugotovili, da se je prostovoljcem, ki so uživali hrano iz mikrovalovne pečice, z vsakim nadaljnjim vzorcem zmanjševala količina hemoglobina in limfocitov v krvi, povečalo pa število levkocitov (belih krvnih telesc) in količina holesterola. Lončarjeva še izpostavi, da je povečanje levkocitov običajno znak patogenih vplivov na organizem, kot so npr. zastrupitve ali celične okvare, ter da mikrovalovi povzročajo nastanek elementov v telesu, ki v naravi niso znani, kar gotovo nima pozitivih učinkov na zdravje človeka.

Ostale raziskave

Sanja Lončar doda še nekaj podatkov iz drugih raziskav: "Leta 1991 so v Oklahomi (ZDA) v bolnišnici s pomočjo mikrovalovne pečice segreli kri za pacientko, ki je nato zaradi deformacij v segreti krvi umrla. Tudi dr. Lita Lee, ki je o svojih ugotovitvah napisala knjigo, je s preizkusi v mikrovalovni pečici prišla do šokantnih ugotovitev. Med njimi sta tudi dejstvi, da se pri segrevanju mleka in kosmičev nekatere aminokisline pretvorijo v kancerogene, odtajanje zamrznjenega sadja glukozoide in galaktozide pretvori v kancerogene substance, enako pa se zgodi z rastlinskimi alkaloidi v zelenjavi. Leta 2000 je revija Options objavila članek mlade raziskovalke Claire Nelson, ki je analizirala učinek mikrovalov na hrano, zavito v plastične vrečke. Ugotovila je, da med segrevanjem iz vrečk v hrano prehaja kar desetmilijonkrat več kancerogene snovi dietil-heksil-adepat, kot to dovoljuje FDA (ameriška agencija za hrano in zdravila). Poleg tega so se v hrano izločili tudi ksenoestrogeni, ki jih znanstveniki povezujejo z zmanjšanim številom spermijev pri moških in rakom dojk pri ženskah."